Jedro

Zakon o pravdnem postopku kot bivši zvezni predpis se v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ul. RS št. 1/91-I) do sprejetja ustreznih predpisov v Republiki Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, kolikor ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. Predmet varstva po določbi 3. točki 4. odstavka 382. člena ZPP, je bila enotnost jugoslovanskega trga in zato že iz tega razloga ni več možna njena uporaba. Glede na družbene, politične in pravne spremembe pa tudi ni možna taka smiselna uporaba navedene zakonske določbe, da bi se štela kot predmet varstva enotnost slovenskega trga, saj taka razlaga ne bi bila v skladu z novim pravnim redom Republike Slovenije. Ne glede na vse pojasnjeno pa je potrebno poudariti, da zatrjevane kršitve predkupne pravice tožnika kot imetnika stanovanjske pravice pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe med toženci glede 1/2 solastnega deleža na spornem stanovanju niti ni mogoče uvrstiti v tisto vrsto premoženjskih sporov, ki bi lahko kršili enotnost slovenskega trga.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil zaradi zatrjevane kršitve njegove predkupne pravice, ker je kljub pozivu in pouku sodišča o nepopolni tožbi vztrajal pri neustrezno dopolnjenem tožbenem zahtevku. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik se v pravočasni reviziji zoper sklep sodišča druge stopnje sklicuje na določbo 5. točke četrtega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), uveljavlja vse revizijske razloge ter predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov sodišč prve in druge stopnje in ugoditev tožbenemu zahtevku. Z izpodbijanim sklepom je nastalo protiustavno in protizakonito dejanje v škodo revidenta, ki je tako postavljen v neenakopraven položaj, zato je revizija izjemoma dovoljena. V nadaljevanju revident vsebinsko razlaga, zakaj šteje, da je bila kršena njegova predkupna pravica. Revizija ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku kot bivši zvezni predpis se v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ul. RS št. 1/91-I) do sprejetja ustreznih predpisov v Republiki Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, kolikor ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. Po določbi 5. točke četrtega odstavka 382. člena ZPP je revizija izjemoma dovoljena v premoženjskih sporih, ki nastanejo iz protiustavnih ali protizakonitih posamičnih aktov in dejanj, s katerimi prihajajo podjetja oziroma druge pravne osebe ali delovni ljudje odvisno od sedeža oziroma stalnega prebivališča v neenakopraven položaj na enotnem jugoslovanskem trgu ali se kako drugače spodkopava enotnost jugoslovanskega trga. Predmet varstva po navedeni zakonski določbi je torej bila enotnost jugoslovanskega trga in zato že iz tega razloga ni več možna njena uporaba. Glede na družbene, politične in pravne spremembe pa tudi ni možna taka smiselna uporaba navedene zakonske določbe, da bi se štela kot predmet varstva enotnost slovenskega trga, saj taka razlaga ne bi bila v skladu z novim pravnim redom Republike Slovenije. Ne glede na vse pojasnjeno pa je potrebno poudariti, da zatrjevane kršitve predkupne pravice tožnika kot imetnika stanovanjske pravice pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe med toženci glede 1/2 solastnega deleža na spornem stanovanju niti ni mogoče uvrstiti v tisto vrsto premoženjskih sporov, ki bi lahko kršili enotnost slovenskega trga. Zato je revidentovo sklicevanje na določbo 5. točke četrtega odstavka 385. člena ZPP pravno zmotno.

V obravnavanem primeru pride glede vprašanja dovoljenosti revizije v poštev uporaba določbe tretjega odstavka 382. člena ZPP, po kateri ni revizije v tistih premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul. RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen na 80.000,00 SIT. Revident je tožbo zaradi kršitve predkupne pravice vložil dne 27.9.1995 in v njej opredelil vrednost spora z zneskom 50.000,00 SIT. Taka opredelitev ne zadošča za dovoljenost revizije niti zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje niti zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (določba drugega odstavka 400. člena ZPP), kot je bilo v obravnavani zadevi.

Glede na vse obrazloženo je revizijsko sodišče moralo revizijo na podlagi določbe 392. člena ZPP zavreči.