Jedro

Zatrjevana nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ni ničnostni razlog po določbi 1. točke 267. člena ZUP (1986).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 638/97-9 z dne 5.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 24.4.1997. S to odločbo ji je zavrnila pritožbo zoper odločbo Upravne enote I. z dne 12.11.1996. Upravna enota ji je namreč zavrnila predlog za izrek ničnosti odločbe o nacionalizaciji Skupščine občine I. z dne 13.6.1974, izdane na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetji (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48, v nadaljevanju ZNZGP), s katero je bil ugotovljen prehod nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1332 k.o. I., last G.O. (J.O., tožničinega očeta), kot nacionaliziranih, v družbeno lastnino.

Sodišče prve stopnje je na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 67. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, v nadaljevanju ZUS) sledilo razlogom tožene stranke, da pri odločbi Skupščine občine I. ne obstojijo ničnostni razlogi iz 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) in ni ponavljalo razlogov tožene stranke. Dodalo je, da je odločba o nacionalizaciji deklaratorna odločba, saj le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki obstoji po samem zakonu. Določba 7.a člena ZNZGP se v skladu z Uredbo o izvajanju zakona in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 56/54 in 57/55) v jugoslovanskem delu Svobodnega tržaškega ozemlja ni uporabljala do 7.10.1972. Šele z novelo te uredbe (Uradni list SRFJ, št. 51/72) se je v bivši coni B začel z dnem 8.10.1972 uporabljati tudi 7.a člen ZNZGP. Navedena določba pa je prenehala veljati na podlagi 11. točke 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja 96 k Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 37/90), in sicer dne 4.10.1990. V pritožbi tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, le podrejeno pa, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ponavlja svoje tožbene trditve, da je bil njen oče slovenskega rodu in izenačen v pravicah kot drugi jugoslovanski državljani. Jugoslovansko državljanstvo mu ni bilo nikoli odvzeto, niti ni dobil odpusta iz jugoslovanskega državljanstva. Zato obstaja izjema, ki je navedena v 2.in 3. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZNZGP (Uradni list FLRJ, št. 35/48) ter na tej podlagi izdanega navodila (Uradni lista FLRJ, 35/48). Te izjeme so bile navedene v 9. točki navodila, v kateri je izrecno zapisano, da nepremičnine teh oseb sploh niso nacionalizirane, torej po samem zakonu ne pride do nacionalizacije.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno sledilo odločitvi tožene stranke, ki je obrazložila, zakaj v tej zadevi ne obstojijo uveljavljani ničnostni razlogi odločbe o nacionalizaciji. S temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče, saj je z odločbo o nacionalizaciji odločil o upravni zadevi pristojni upravni organ in torej ne obstojijo razlogi za izrek ničnosti po določbi 1. odstavka 267. člena ZUP/86, kar je smiselno uveljavljala tožnica. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo veljavnost določbe 7.a člena ZNZGP v času izdaje odločbe o nacionalizaciji (13.6.1974).

Po mnenju pritožbenega sodišča na pravilnost odločitve ne morejo vplivati tožničine pritožbene navedbe, zlasti sklicevanje na nepravilno ugotovitev okoliščin glede državljanstva njenega očeta. V postopku za izrek ničnosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost se uveljavlja. Napačno dejansko stanje je mogoče izpodbijati le v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, ker med ničnostnimi razlogi, določenimi v 267. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ni razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne napačne uporabe materialnega prava, kar v bistvu uveljavlja tožnica v pritožbi. Zato ne more uspeti s pritožbenim ugovorom, da je podlaga nacionalizacijske odločbe nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo, ker je bilo napačno ugotovljeno, da njen oče ni bil državljan SFRJ in zato ne bi smele biti nepremičnine, katerih lastnik je bil, nacionalizirane.

Pritožbenega razloga kršitve določb postopka v upravnem sporu pa tožnica sploh ni obrazložila.

Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.