Jedro

Pravilno sicer pritožba izpostavlja, da gre v primeru 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za izbirno krajevno pristojnost in da je ta izbira dana tožniku oziroma upniku, vendar pa ima upnik glede na zakonsko dikcijo možnost izbire le med glavnimi dolžniki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z v uvodu navedenim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) ter sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo zadevo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se upnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da sicer drži, da je potrebno krajevno pristojnost določiti glede na sedež oz. prebivališče dolžnikov, vendar zatrjuje, da predlog za izdajo začasne odredbe vključuje tudi dolžnikovega dolžnika, pristojnost pa se določa po kraju izpolnitve obveznosti. Izpostavlja, da se s predlagano začasno odredbo prepoveduje prvemu dolžniku preklicati pooblastilo dolžnikovemu dolžniku ter poudarja, da je za nastop učinka preklica pooblastila bistveno, da se preklic vroči odvetniku, zato bo v konkretnem primeru do posledice prišlo na območju sedeža odvetnika v S.K. in je glede na določbo 224. člena ZIZ zato krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah. Zatrjuje, da je tudi glede na določbo 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ podana pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, saj je na upniku izbira krajevno pristojnega sodišča, ki je v konkretnem primeru izbral pristojnost glede na sedež dolžnikovega dolžnika. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi 266. člena in 224. člena ZIZ, ob smiselni uporabi 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v posledici zaključka, da je dolžnikov dolžnik v razmerju do dolžnikov stranski zavezanec.

5. Po določbi prvega odstavka 266. člena ZIZ je primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je zavarovanje predlagano v zvezi z nedenarno terjatvijo. Pravilno je zato sodišče prve stopnje obrazložilo, da če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori, ali se česa vzdržati, je za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.

6. Ker je upnik začasno odredbo predlagal z vsebino, da se prvemu dolžniku prepove podati preklic pooblastil dolžnikovemu dolžniku ter da se drugemu dolžniku prepove šteti A. T. za veljavnega zakonitega zastopnika družbe K. d.o.o. ter prepove šteti za veljaven sklep o preklicu prokure A. K. st., sprejet s strani A. T., se pritožba neutemeljeno zavzema, da je kraj izpolnitve nedenarne obveznosti v S. K. Kdaj nastopijo učinki preklica pooblastila, namreč glede na povzeto vsebino začasne odredbe, ni pravno pomembno, saj izpolnitev ni v preklicu pooblastila temveč v prepovedi preklica pooblastila. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da mora dolžnik obveznost izpolniti na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani.

7. Po določbi 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je v primeru, ko je z istim predlogom na dolžniški strani več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev; če so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodišče, ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca.

8. Pravilno sicer pritožba izpostavlja, da gre v primeru 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za izbirno krajevno pristojnost in da je ta izbira dana tožniku oziroma upniku, vendar pa ima upnik glede na zakonsko dikcijo možnost izbire le med glavnimi dolžniki.

9. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbo upnika, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kakšnih kršitev oz. nepravilnosti.