Jedro

Obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi je neuspel poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku, česar tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala (niti s predložitvijo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku niti s kakšnim drugim dokazom). Zgolj dokazilo o tem, da je bil na Republiko Slovenijo vložen predlog za mirno rešitev spora ter dejstvo, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki podaljšalo rok za predložitev potrdila do izteka predhodnega postopka, ne dokazujeta tudi tega, da poskus mirne rešitve spora ni bil uspešen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže tožba zoper četrto toženko.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi oz. da pritožbi ugodi na način, da podaljša rok in v tem smislu sprejme priloženo potrdilo kot pravočasno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kdor namerava začeti pravdni postopek proti državi, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega postopka. Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Če tožeča stranka ne predloži potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, se tožba zavrže (27. člen Zakona o državnem odvetništvu, ZDOdv).

5. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s sklepom z dne 13. 5. 2021 pozvalo na predložitev ustreznega potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora ter jo hkrati opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožbo zoper četrto toženko zavrglo. Tožeča stranka je nato sodišču prve stopnje predložila dokazilo, da je 7. 6. 2021 četrti toženki poslala predlog za mirno rešitev spora. Zaradi navedenega je predlagala podaljšanje roka za predložitev dokazila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, in sicer za čas, ki naj bi bil potreben za mirno rešitev spora (r. št. 6). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 8. 2021 navedeni rok podaljšalo do 30. 9. 2021. Tožeča stranka zahtevanega potrdila do poteka roka ni predložila, kar priznava tudi v pritožbi.

6. Višje najprej pojasnjuje, da ni pravno odločilno, kako je tožeča stranka, ki nima odvetnika, razumela poziv v izpodbijanem sklepu, naj predloži ustrezno potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. Prav tako so neutemeljene tudi njene navedbe, da v sklepu „ni navedena oblika in vsebina izraza ustrezno“. Poziv tožeči stranki je bil jasen, v njem se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na 27. člen ZDOdv, vseboval pa je tudi opozorilo o pravni posledici v primeru nepredložitve potrdila.

7. Neutemeljene so pritožničine navedbe, da je bila tožeča stranka vse do prejema izpodbijanega sklepa v dobri veri, da je pri sodišču prve stopnje ustrezno potrjeno, da poskus mirne rešitve spora s četrto toženko ni uspel. Obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi je neuspel poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku, česar pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala (niti s predložitvijo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku niti s kakšnim drugim dokazom). Zgolj dokazilo o tem, da je bil na Republiko Slovenijo vložen predlog za mirno rešitev spora ter dejstvo, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki podaljšalo rok za predložitev potrdila do 30. 9. 2021 (do izteka predhodnega postopka), namreč ne dokazujeta tudi tega, da poskus mirne rešitve spora ni bil uspešen. Sklicevanje tožeče stranke na „smiselno“ oz. „širšo“ razlago določbe 27. člena ZDOdv ni utemeljeno. Nadalje so pravno neodločilne pritožničine navedbe o vpogledu v spis, o pogovoru med predstavniki tožeče stranke in Državnega odvetništva Republike Slovenije ter o klicu tožeče stranke na sodišče 18. 2. 2021. 8. Tožeča stranka je sicer potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora priložila pritožbi, vendar pa takšno dokazilo predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne sme upoštevati. Višje sodišče ugotavlja, da iz Potrdila (priloge A2) izhaja, da je bilo izdano 9. 9. 2021 ter da ga je tožeča stranka prejela na sedežu četrte toženke 15. 9. 2021. Glede na navedeno bi torej tožeča stranka potrdilo lahko predložila pravočasno, tj. do poteka postavljenega roka 30. 9. 2021. 9. Ker torej tožeča stranka ni ravnala v skladu s sklepom sodišča in zahtevanega potrdila ni predložila (niti ni na kakšen drug način dokazala, da je bila procesna predpostavka – neuspel poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku – izpolnjena), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zoper četrto toženko.

10. Po navedenem in ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.