Jedro

Z odločbo o prekršku storilec odgovorna oseba ni bil spoznan za odgovornega, ker je sam neposredno izvršil očitana prekrška, temveč je bil spoznan za odgovornega, ker je dopustil izvršitev očitanih prekrškov, saj opis dejanja v odločbi o prekršku dopušča možnost, da je bil neposredni storilec prekrška nekdo drug, katerega ravnanje je storilec odgovorna oseba dopustil. Zgolj dopustitev omogočanja dela in dopustitev neizročitve pogodbe o zaposlitvi pa ne pomeni uresničitve zakonskih znakov prekrškov po 1. alineji prvega odstavka 23. člena in šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1. Dejanje odgovorne osebe, ki je odgovorna za svoje lastno dejanje, mora biti v izreku odločbe o prekršku konkretno opisano. Iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku pa ne izhaja očitek, da je storilec odgovorna oseba prekrška storil s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) in zato ni izpolnjen temeljni pogoj iz 15.a člena ZP-1, da je odgovorna oseba sploh lahko odgovorna za prekršek.

Izrek

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 15/2, 15a, 15a/1, 16, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1

Izpodbijana sodba v zvezi z odločbo o prekršku se spremeni tako, da se postopek zoper storilko pravno osebo in storilca odgovorno osebo zaradi prekrškov po 1. alineji prvega odstavka 23. člena in šestem odstavku 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ustavi ter stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Celje, je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilko pravno osebo in storilca odgovorno osebo spoznalo za odgovorna storitve prekrška po 1. alineji prvega odstavka 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1; pod točkama 1.1 in 2.1 izreka odločbe) in prekrška po šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1 (pod točkama 1.2 in 2.2 izreka odločbe) ter jima po določitvi glob za vsak posamezni prekršek izrekel enotno globo - pravni osebi v višini 7.000,00 EUR, odgovorni osebi pa v višini 700,00 EUR. Naložil jima je tudi plačilo sodne takse - pravni osebi v višini 700,00 EUR in odgovorni osebi v višini 70,00 EUR. Po vložitvi zahteve za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Kamniku z izpodbijano sodbo razsodilo, da se pravni osebi za prekršek pod točko 1.2 namesto globe 5.000,00 EUR določi opomin ter izreče enotna globa v višini 5.000,00 EUR in opomin, odgovorni osebi pravne osebe pa se za prekršek pod točko 2.2 namesto globe 500,00 EUR določi opomin in se ji izreče enotna globa v višini 500,00 EUR in opomin. Sodne takse ni določilo, je pa storilcema naložilo plačilo stroškov pričnine v znesku 11,90 EUR.

2.Zoper sodbo sta storilca po zagovorniku pravočasno vložila pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlagata, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da zahtevi za sodno varstvo v celoti ugodi in postopek ustavi oziroma podredno, da prekine postopek in na sodišče EU naslovi predhodno vprašanje oziroma podredno, da sodbo spremeni tako, da storilcema za oba prekrška izreče opomin oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču ter stroške postopka naloži v breme proračuna.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2014) - ZPDZC-1 - člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/5, 23, 23/1, 23/1-1, 23/2, 23/6

3.Odgovora na pritožbo prekrškovni organ ni podal.

4.Višje sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 preizkusi sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, vendar mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter ali so bile v škodo storilca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek (156. člena tega zakona). Po takšnem preizkusu sodbe višje sodišče ugotavlja, da je prišlo do kršitve materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, ker je podana kršitev glede vprašanja iz 1. točke 156. člena ZP-1.

5.Prekrškovni organ je z odločbo o prekršku storilki pravno in odgovorno osebo spoznal za odgovorni storitve prekrškov po 1. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 in po šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1, ki ju je storilec odgovorna oseba kot direktor pri storilki pravni osebi storil v zvezi z opravljanjem registrirane dejavnosti ter v imenu, na račun, v korist oziroma s sredstvi storilke pravne osebe s tem, ko je: 1.) dopustil, da je storilka pravna oseba kot delodajalec 30. 11. 2022 omogočila delo posameznici A. A., ki je v gostinskem lokalu B. opravljala delo strežbe in izdajanja računov brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in brez prijave v obvezna socialna zavarovanja, s čimer je bil storjen prekršek po 1. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1; 2.) dopustil, da storilka pravna oseba v roku treh dni po tem, ko je Finančna uprava Republike Slovenije ugotovila kršitev, A. A. ni izročila pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pri čemer se je tridnevni rok za izročitev iztekel 16. 1. 2023, s čimer je bil storjen prekršek po šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1.

6.Za prekršek po 1. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 se z globo od 5.000,00 do 26.000,00 EUR kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj. Po določbi 1. alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1, na katero se navedena kaznovalna določba sklicuje, je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj. Na podlagi drugega odstavka 23. člena ZPDZC-1 se za navedeni prekršek z globo od 500,00 do 2.500,00 EUR kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca. Za prekršek po šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1 pa se z globo od 5.000,00 do 15.000,00 EUR kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz petega odstavka 5. člena tega zakona, za ta prekršek pa se z globo od 500,00 do 2.500,00 EUR na podlagi sedmega odstavka istega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca. ZPDZC-1 v petem odstavku 5. člena določa, da se za osebo iz 1. alineje prvega odstavka tega člena domneva, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen če ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ali če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, za razliko do polnega delovnega časa, ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece. Delodajalec mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v treh dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlitev na črno.

Pridruženi dokumenti:*

7.Poleg navedenih zakonskih določb je potrebno pri presoji odgovornosti pravne in njene odgovorne osebe upoštevati tudi določbe ZP-1, ki na splošni ravni opredeljujejo, kdo je lahko odgovorna oseba pravne osebe in v katerih primerih sta pravna oseba in njena odgovorna oseba odgovorni za prekršek. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZP-1 je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti stori storilec v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil (drugi odstavek 14. člena ZP-1). Po prvem odstavku 15. člena ZP-1 je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe. Odgovorna oseba je po drugem odstavku istega člena tudi oseba, ki je pri pravni osebi pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prekršek prepreči. Odgovorna oseba pravne osebe je odgovorna za prekršek, če prekršek stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe (prvi odstavek 15.a člena ZP-1). Glede na navedene zakonske določbe je torej treba pri odgovornosti odgovorne osebe razlikovati položaj, ko odgovorna oseba prekršek izvrši samostojno, in položaj, ko odgovorna oseba odgovarja za ravnanje druge osebe, v nobenem od teh primerov pa odgovorna oseba za prekršek ne odgovarja objektivno.

8.Iz odločbe o prekršku ni mogoče razbrati, s katerim ravnanjem je storilec odgovorna oseba izpolnil zakonske znake očitanih prekrškov. Z odločbo o prekršku namreč ni bil spoznan za odgovornega, ker je sam neposredno izvršil očitana prekrška, temveč je bil spoznan za odgovornega, ker je dopustil izvršitev očitanih prekrškov, saj opis dejanja v odločbi o prekršku dopušča možnost, da je bil neposredni storilec prekrška nekdo drug, katerega ravnanje je storilec odgovorna oseba dopustil. Zgolj dopustitev omogočanja dela in dopustitev neizročitve pogodbe o zaposlitvi pa ne pomeni uresničitve zakonskih znakov prekrškov po 1. alineji prvega odstavka 23. člena in šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1. Dejanje odgovorne osebe, ki je odgovorna za svoje lastno dejanje, mora biti v izreku odločbe o prekršku konkretno opisano. Iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku pa ne izhaja očitek, da je storilec odgovorna oseba prekrška storil s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) in zato ni izpolnjen temeljni pogoj iz 15.a člena ZP-1, da je odgovorna oseba sploh lahko odgovorna za prekršek. Ker v opisu dejanj odgovorne osebe niso uresničeni zakonski znaki njej očitanih prekrškov, je kršitev podana tudi glede storilke pravne osebe, saj je njena odgovornost po prvem odstavku 14. člena ZP-1 vezana na odgovornost odgovorne osebe, opis dejanja v izreku odločbe o prekršku pa ne dopušča, da bi storilka pravna oseba za očitana prekrška lahko odgovarjala na podlagi drugega odstavka 14. člena ZP-1.

9.Upoštevajoč ugotovljeno materialno kršitev iz 1. točke 156. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v zvezi z odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilko pravno osebo in storilca odgovorno osebo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo in odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1). Posledično se do navedb v pritožbi ni posebej opredeljevalo.

-------------------------------

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

1Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 25/2018 z dne 20. 11. 2018.

2Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-550/14-10 z dne 13. 4. 2017.

3Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS IV Ips 32/19 in IV Ips 34/2019, obe z dne 19. 5. 2020.