Jedro

V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka nosi stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave naložilo toženi stranki plačilo 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.9.2008 dalje do plačila.

Zoper sodbo na podlagi pripoznave vlaga pritožbo po svojem odvetniku tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da je sodišče tožeči stranki priznalo odškodnino za škodo, ki pravno ni priznana, saj iz priložene medicinske dokumentacije ne sledi, da bi pritožnik utrpel pravno priznano škodo, zato je materialno pravo zmotno uporabljeno. Iz priložene dokumentacije ne sledi, da bi tožnik trpel kakršnekoli relevantne bolečine in da bi utrpel kaj drugega kot odrgnino. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem tožniku dosodilo 600,00 EUR odškodnine. To velja tudi za priznano odškodnino iz naslova prestanega strahu. Sodišče bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek zavrniti, saj so tožnikove tožbene trditve v nasprotju s priloženimi dokazi, prisojena odškodnina pa je tudi bistveno previsoka. Tudi za prisojo zamudnih obresti od 28.9.2008 ni materialne podlage, saj nematerialna škoda v nobenem primeru ne zapade v trenutku nastanka škodnega dogodka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določila 1. odstavka 453.a člena ZPP se šteje, da v primeru, ko v sporu majhne vrednosti tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, nanjo ne odgovori, pripozna tožbeni zahtevek. Neodgovor na tožbo se torej upošteva kot pripoznava toženega zahtevka.

Sodba na podlagi pripoznave (3. odstavek 338. člena ZPP) se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Trditev pritožbe, da bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zavrniti, ker so tožnikove tožbene trditve v nasprotju s priloženimi dokazi, je pavšalna in je kot take pritožbeno sodišče ne more upoštevati. V kolikor pa pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pritožniku pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke zoper sodbo na podlagi pripoznave kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Tožena stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).