Jedro

Samo zaradi tega, ker je bilo zemljišče razlaščeno po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v LRSS, ni mogoče sklepati, da je podana stvarna pristojnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ne Ministrstva za okolje in prostor, ki po določbah 14. člena novele ZDen (Ur.l. RS, št. 65/98) odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo podržavljenih stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 3092/97-16 z dne 6.10.1998 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče tožbi ugodilo in odpravilo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano L. z dne 14.11.1997 in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Z navedeno odločbo je tožena stranka pod točko 1 izreka odpravila delno odločbo Upravne enote C. z dne 23.9.1997, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za vrnitev nepremičnin; pod točko 2 izreka je sama odločila o stvari in zavrnila zahtevo tožeče stranke za vrnitev v last in posest dela parcele št. 1553/3 in 1719/6 k.o. Sp.H. v površini, s katero podržavljene parc. št. 850/4, 970/1 in 976/2, iste k.o. segajo v navedeni parceli; pod točko 3 izreka pa je zavrnila pritožbo tožeče stranke. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navaja, da je iz listin priloženega upravnega spisa razvidno, da je tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku med drugim uveljavljala tudi vrnitev nepremičnine s parc. št. 1553/3 k.o. Sp.H., ki je predmet tega spora in katere zemljiškoknjižni lastnik je prizadeta stranka. Slednji so bila za gradnjo na navedeni parceli izdana: lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje. Ne glede na to, kakšni gradbeni posegi so bili na tej parceli predvideni, pa je ugotovljeno, da je bila dejansko postavljena le vratarnica, ki je bila kasneje odstranjena. Ali je parc. št. 1553/3 že v času podržavljenja predstavljala funkcionalno površino ... doma, je ostalo povsem nepojasnjeno. Razjasnitev tega vprašanja bi bila pomembna za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za ugotovitev stvarne pristojnosti upravnega organa. Pri odločitvi o stvarni pristojnosti ni mogoče v celoti izhajati iz zemljiškoknjižnega stanja, še posebej v primeru, če bi se ugotovilo, da je sporno zemljišče že v času podržavljenja imelo drugačno funkcionalno rabo, kot pa je bila vpisana v zemljiški knjigi. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) in vrnilo zadevo toženi stranki v novo odločanje.

Prizadeta stranka je vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je upravno sodišče z izpodbijano sodbo odločilo brez glavne obravnave, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe in kar je skladno z 2. odstavkom 72. člena ZUS bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Parc. št. 1553/3 je bila v času uveljavitve ZDen po vseh zakonskih, predvsem gradbenih predpisih pravno formalno in dejansko pozidano stavbno zemljišče, kar je tudi povsem jasno razvidno iz priložene dokumentacije v spisu. Tudi če bi držale navedbe v izpodbijani sodbi, da predmetna parcela danes v naravi ni zazidano stavbno zemljišče, kar nikakor ne drži, bi bilo vračilo le-te v nasprotju z 2. odstavkom 32. člena ZDen. Pritožnik predlaga, da vrhovno sodišče spremeni sodbo upravnega sodišča tako, da v celoti zavrne tožbo tožeče stranke in potrdi odločbo tožene stranke, podrejeno pa predlaga, da vrhovno sodišče sodbo upravnega sodišča razveljavi v celoti in istemu sodišču vrne zadevo v nov postopek oziroma sojenje.

Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo strinja s pritožbenimi navedbami prizadete stranke. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Čeprav glavna obravnava v smislu 50. člena ZUS ni bila predlagana v tožbi in ne v odgovoru na tožbo, ima prizadeta stranka prav, ko v pritožbi uveljavlja, da v tem primeru upravno sodišče ni moglo odločiti o tožbi brez glavne obravnave, če dejansko stanje, kolikor je od njega odvisna stvarna pristojnost, ni bilo jasno ugotovljeno, kot nakazuje samo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Tako tožeča stranka kot prizadeta stranka trdita, da gre pri parceli 1553/3 za zazidano stavbno zemljišče, le da tožeča stranka trdi, da gre za funkcionalno zemljišče k stavbi, ki ji je že bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, prizadeta stranka pa zatrjuje, da gre za na novo pozidano zemljišče glede na pridobljeno lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje. V konkretnem primeru, ko tudi podatki iz listin kažejo na to, da gre pri parc. št. 1553/3 dejansko za stavbno zemljišče, bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem presoditi dejanske okoliščine in se opredeliti do tega, ali je tožena stranka stvarno pristojna za odločanje o zadevi. Že v tožbi je namreč tožeča stranka ugovarjala stvarni pristojnosti tožene stranke, vendar se sodišče do tega samo ni jasno opredelilo in je zadevo vrnilo toženi stranki, čeprav očitno dvomi v njeno pristojnost. Tudi sicer samo zaradi tega, ker je bilo to zemljiše razlaščeno po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS, ni mogoče sklepati, da je podana stvarna pristojnost tožene stranke in ne Ministrstva za okolje in prostor, ki po določbi 14. člena novele ZDen (Uradni list RS, št. 65/98) odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo podržavljenih stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.