Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica po delnem umiku tožbe od sodišča zahteva, naj razsodi, da ji je toženec dolžan plačati 15.805,72 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2019 dalje do plačila. Zatrjuje, da je utrpela premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ker ji je toženec pošiljal žaljiva in grozilna SMS sporočila, jo zasledoval in ji poškodoval avtomobil. Toženec je bil sprva za navedena ravnanja v kazenskem postopku pravnomočno obsojen. V pravdnem postopku pa sta sodišči prve in druge stopnje, ki sta bili skladno s 14. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti toženca vezani na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, tožencu naložili, da je dolžan tožnici plačati 10.313,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2019 dalje do plačila. Višji zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen. Toženec je nato v kazenskem postopku uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti, v ponovnem sojenju pa je bil pravnomočno oproščen vseh obtožb. V pravdnem postopku je zato vložil predlog za obnovo postopka, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in pravnomočno sodbo razveljavilo v delu, v katerem je bilo tožničinemu zahtevku ugodeno.

2.Sodišče prve stopnje je v obnovljenem postopku tožencu naložilo, da je dolžan v 15-ih dneh tožnici plačati 10.313,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2019 dalje do plačila.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali sme sodišče v pravdnem postopku svojo odločitev opreti na dokaze (na podatke o telefonskih komunikacijah, podatke elektronskih naprav), ki so bili v predhodnem kazenskem postopku pravnomočno izločeni kot nezakoniti, ker so bili pridobljeni s strani državnih organov (policije), s kršitvijo ustavno varovanih pravic do zasebnosti (35. čl. Ustave RS), nedotakljivosti stanovanja (36. čl. Ustave RS) in varstva osebnih podatkov (38. čl. Ustave RS)?

-Ali je sodišče s tem, ko je dopustilo uporabo zgoraj navedenih nezakonito pridobljenih dokazov s strani nasprotne stranke, kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in načelo enakosti orožij po 6. členu EKČP, saj stranko, zoper katero se tak dokaz uporabi, postavi v bistveno slabši položaj?

-Kakšna so merila za tehtanje med pravico do zasebnosti (katere kršitev je podlaga za izločitev dokazov v kazenskem postopku) in pravico do učinkovitega sodnega varstva druge stranke v pravdnem postopku, kadar je odločitev o zahtevku odvisna izključno od uporabe takšnih spornih dokazov?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.