Jedro

V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku 30-dnevnega roka. V obravnavanem primeru niso bili niti zatrjevani, še manj izkazani, tehtni razlogi, na podlagi katerih bi lahko sodišče upoštevalo prepozno pritožbo. Prav tako ni bil izpolnjen pogoj, da niso prizadete pravice drugih udeležencev, niti ni bilo podano njihovo soglasje

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se spremeni ukrep trajnejšega značaja odvzema otroka ter namestitve v rejniško družino in se očetu A. A. odvzame starševska skrb nad mld. B. B., katera ostane nameščena v rejniški družini (točka I. izreka), odvzelo pravico do stikov nasprotnemu udeležencu (točka II. izreka), odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za preživljanje mld. hčerke preživnino v višini 80,00 EUR (točka III. izreka), da se mld. B. B. postavi pod skrbništvo in se ji za skrbnika imenuje Center za socialno delo Spodnje Podravje (točka IV. izreka), določilo naloge skrbnika (točka V. izreka) ter da postavitev pod skrbništvo traja do pridobitve popolne poslovne sposobnosti mld. B. B., morebitne posvojitve ali odločbe sodišča, če bodo prenehali razlogi za skrbništvo (točka VI. izreka) ter da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka VII. izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Meni, da ni v največjo korist mld. hčerke, da mu je odvzeta starševska skrb nad njo. Odvzem starševske skrbi je za sabo potegnil tudi odvzem pravice do stikov, kar pomeni, da se vez med očetom in hčerko s tem v celoti pretrga. V času namestitve hčerke v rejniško družino je stike s hčerko redno vzdrževal, redno plačuje tudi preživnino. Trudi se utrditi v starševskih veščinah in sodeluje s predlagateljem. Ne drži, da deklica nanj ni čustveno navezana. Logično je, da je hčerka pri starosti štirih let bolj navezana na rejnico, saj je slednja z njo že več kot tri leta, medtem ko ima z očetom stik le dve uri vsako drugo soboto. Trudi se urediti bivanjske razmere. S svojo odločitvijo mu je sodišče kršilo najosnovnejše pravice, ki jih daje Ustava Republike Slovenije, Konvencija o otrokovih pravicah ter Listina o temeljnih pravicah.

3.Pritožba je prepozna.

4.V skladu z drugim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Vloga je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je nasprotni udeleženec pritožbo vložil po poteku pritožbenega roka.

5.Sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, se vroča osebno stranki (prvi odstavek 142. člena ZPP), kadar ima stranka pooblaščenca, pa njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Kot izhaja iz povratnice v spisu, je bil izpodbijani sklep vročen pooblaščenki nasprotnega udeleženca dne 26. 6. 2023. Skladno s 105. členom ZNP-1 so postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok nujni postopki. Po določbi 159. člena DZ pa so ukrepi za varstvo koristi otroka začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo na podlagi določb 174. in 176. člena DZ, ki predstavljata pravno podlago za izrek ukrepov trajnejšega značaja. V okviru ukrepa odvzema starševske skrbi je odločilo tudi o odvzemu stikov (določba tretjega odstavka 176. člena DZ, določitve preživnine (določba petega odstavka 176. člena DZ), o namestitvi v rejništvo ter postavitvi pod skrbništvo (določba četrtega odstavka 176. člena DZ).

6.Na podlagi 73. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu (poletno poslovanje), kljub temu pa sodišča v tem času razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah. V teh zadevah procesni roki tečejo. Nujne zadeve so naštete v tretjem odstavku 83. člena ZS, pri čemer iz 9. točke izhaja, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. Kot je že bilo pojasnjeno, 105. člen ZNP-1 določa, da so nujne zadeve postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka, zato so v obravnavani zadevi tudi v času sodnih počitnic tekli procesni roki in je sklep V N 259/2019 z dne 19. 5. 2023 postal dne 27. 7. 2023 pravnomočen.

7.Nasprotni udeleženec je obravnavano pritožbo na sodišču vložil 28. 8. 2023, kar je po poteku 30-dnevnega pritožbenega roka iz 33. člena ZNP-1. Sodišče druge stopnje je zato v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP pritožbo zavrglo.

8.V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku 30-dnevnega roka. In obravnavanem primeru niso bili niti zatrjevani, še manj izkazani, tehtni razlogi, na podlagi katerih bi lahko sodišče upoštevalo prepozno pritožbo. Prav tako ni bil izpolnjen pogoj, da niso prizadete pravice drugih udeležencev, niti ni bilo podano njihovo soglasje.

9.Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Tretji odstavek 36. člena ZNP-1 določa, da lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva pritožbo, vloženo po poteku 30-dnevnega roka, če s tem niso prizadete prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

2Tako tudi v zadevi VSL sklep IV Cp 2133/2021.