Jedro

Če stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidenta po odvetniku dne 27. 10. 2009 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajata, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Kot tako pa izpostavljata vprašanje, katera zakonodaja, italijanska ali slovenska oziroma jugoslovanska, je v času podržavljanja veljala na ozemlju, ki je pravno pomembno za odločitev v tej zadevi, in sicer zato, ker je od tega odvisno, ali so bile nepremičnine podržavljenje jugoslovanski državljanki ali pa sploh ne bi smele biti podržavljene.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Upravne enote Koper z dne 19. 5. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 2. 7. 2008. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil denacionalizacijsko zahtevo revidentov za vrnitev v last in posest nepremičnin, navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ker upravičenka ne izpolnjuje pogoja o državljanstvu po določbah Zakona o denacionalizaciji – ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kar uveljavljata revidenta, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Pravno vprašanje, ki ga zastavljata revidenta, to je vprašanje veljavnosti predpisov v času podržavljenja, ki meri na pravilnost odločitve o državljanskem statusu upravičenke oziroma na zakonitost odločbe o nacionalizaciji, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Predmet obravnavane zadeve je odločanje o zahtevi za denacionalizacijo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa je upravni organ v denacionalizacijskem postopku glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju, to je na odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer sodbe I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Prav tako je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da ugotavljanje zakonitosti in ničnosti nacionalizacijskih odločb ni predmet presoje v denacionalizacijskem postopku (na primer sodbe I Up 1110/2004 z dne 6. 4. 2005, I Up 74/2002 z dne 5. 2. 2003, I Up 97/2001 z dne 6. 6. 2002 ter U 517/96 in 522/96 z dne 29. 3. 2000). Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, ki upošteva, da je bila ob odločanju sodišča v obravnavani zadevi odločba o državljanstvu za bivšo lastnico podržavljenega premoženja pravnomočna, od navedene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa. Ker glede na navedeno z revizijo zastavljeno pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve, pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.

7. Glede na to, da revidenta nista izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidenta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.