Jedro

Pomen okoliščin iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1.

Izrek

Pritožba pooblaščenca obsojene A.K. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog pooblaščenca obsojene A.K. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Gre za predlog z dne 26. 5. 2011. 2. Zoper sklep se je pooblaščenec pritožil, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa ga spremeni tako, da predlogu za nadomestitev kazni zapora ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik s pritožbeno obrazložitvijo, v kateri zgolj ponavlja do sedaj znana dejstva – v tem postopku se dejansko o isti stvari odloča že drugič, prezre, da subjektivne okoliščine za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist same po sebi ne zadostujejo oziroma z besedami sodišča prve stopnje, da jih ločeno od objektivnih okoliščin ni mogoče presojati. Besedilo četrtega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) je v tej zvezi jasno, pri čemer naj bo glede na njegov pomen opozorjeno, da tudi v primeru posameznih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ni nujno, da bi bilo predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ugodeno. Terjana je namreč vsota prav določenih okoliščin, ki po kvaliteti utemeljujejo sklep, da je nadomestitev z delom v splošno korist, kljub drugačni vsebini enakovredna izrečeni kazni, kar pa je v obsojenkinem primeru, ko posebne objektivne okoliščine v navedenem predlogu niti niso bile navajane, izključeno.

5. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče o pritožbi obsojenkinega pooblaščenca odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).