Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 1592/2014

ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1592.2014 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

zamudna sodba odškodninska odgovornost delodajalca nezgoda pri delu
Višje delovno in socialno sodišče
20. maj 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik se je poškodoval na delu. Ko je varoval gradbišče trgovine, sta ga napadla in pretepla neznanca. Tožnik ni bil ustrezno usposobljen za naloge varovanja gradbišča, gradbišče ni bilo ustrezno tehnično zavarovano, tožena stranka ni izvajala nadzora nad tožnikovim delom in varnega dela ni organizirala tako, da bi obhode upravljala dva usposobljena varnostnika niti ni zagotovila videonadzora. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 18.473,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2011 dalje do plačila, v roku 8 dni (I. točka izreka). V nadaljevanju je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 12.026,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2011 dalje do plačila (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo stroške postopka v znesku 515,23 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po zapadlosti v plačilo, pa do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper zamudno sodbo v delu, v katerem je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika do višine 18.473,84 EUR. Sodišče je v izpodbijani sodbi materialnopravno nepravilno in zmotno ugotovilo, da je v konkretnem primeru podana objektivna odgovornost tožene stranke, za kar ni bilo nobene pravne in dejanske podlage. Edina tožnikova navedba v tej smeri je pavšalna navedba, da je tožnikovo delo „nedvomno delo s povečano nevarnostjo“. Gre za pravni standard, tožnik pa meni, da delo „čuvaj gradbišča“ predstavlja delo, iz katerega izvira večja škodna nevarnost za okolico od običajne. Sodišče svojo odločitev utemeljuje s tem, da za delo varovanja gradbišča trgovine A. v B. ni bil ustrezno usposobljen, niti ustrezno opremljen, čeprav so se na gradišču dogajale kraje. Glede krivdne odgovornosti pritožba navaja, da ima sodba bistvene kršitve določb ZPP, saj ima takšne pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, ker je izrek sodbe nerazumljiv, nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe oziroma sodba nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Sodišče zamenjuje protipravnost dejanja in krivdo, pavšalno pa zapiše glede vzročne zveze, da je med protipravnim ravnanjem tožene stranke škodo, ki je nastala tožniku podana tudi vzročna zveza. Hkrati tudi niso pojasnjene navedbe o sami škodi. Glede višine odškodnine v tožbi ni obrazložitve glede odškodnine iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti in ne zgolj zaradi strahu. Pravo priznava le odškodnino v primeru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in ne zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kot to obrazloži sodišče. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in navaja, da pritožba ni utemeljena, ter da predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in naloži toženi stranki plačilo stroškov pritožbenega postopka. V sodbi je podana ustrezna obrazložitev glede višine prisojene odškodnine za pretrpele duševne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Pritožba neutemeljeno kritizira sodbo glede obstoja odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo. Sodišče je pravilno utemeljilo in obrazložilo objektivno odgovornost tožene stranke (pravilno ugotavlja, da je zaradi specifičnih okoliščin varovanja gradbišča v konkretnem primeru za tožnika, ki ni bil usposobljen za varovanje v takšnih situacijah, niti ni bil zato ustrezno opremljen, niti samo gradbišče na katerem so se dogajale kraje ni bilo ustrezno tehnično zavarovano, šteti za nevarno dejavnost), kot tudi krivdno odgovornost tožene stranke (ter tudi obstoj te odgovornosti pravilno utemeljilo). Neutemeljena je pritožba glede prisojene višine odškodnine, glede intenzivnosti duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti so podane ustrezne navedbe, saj tožnik trpi hude duševne bolečine ter zahteva iz tega naslova 12.500,00 EUR. ZPP v 318. členu ureja zamudno sodbo in določa pogoje za njeno izdajo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka ter pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je upoštevalo, da se na podlagi 2. odstavka 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. ZPP v 1. odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP); - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pasivnost toženca je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe, zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Zamudna sodba v našem pravnem sistemu je zasnovana na sistemu afirmativne litiskontestacije, kar pomeni, da se pasivnost tožene stranke razlaga kot priznanje navedb in trditev tožeče stranke oziroma strinjanje z dejansko podlago tožeče stranke kot je navedena v tožbi. Tako temelji na fikciji, da tožena stranka priznava vsa dejstva navedena v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava, kar pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na tak način, kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo.

7. Pravna podlaga za odločanje v tem sporu je podana v določilih 184. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem. - ZDR), ki določa, da če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni po določilih Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s sprem. - OZ). V 131. členu OZ je določeno, da je dolžan povzročitelj škodo povrniti, razen če dokaže, da je nastala brez njegove krivde (1. odstavek), za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okoliščino, pa se odgovarja ne glede na krivdo (2. odstavek). Pritožbeno sodišče sicer ocenjuje, da v konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost tožene stranke, pri čemer je pritožbeno sodišče vpogledalo tudi v zadeve II Cp 2978/2012, II Cp 2316/2012, II Cp 847/2013 in Pdp 897/2013 ter pri tem ugotovilo, da zadeve niso povsem primerljive, pri čemer pa izrecno navaja, da je potrebno objektivno nevarnost presojati v vsakem življenjskem primeru posebej. Sicer pa navedeno niti ni pomembno za pravilno rešitev zadeve, saj je v konkretnem primeru podana krivdna odgovornost tožene stranke, ki je podana takrat, če je do škode prišlo zaradi zakrivljenega ravnanja ali malomarnosti pri ravnanju, kakor tudi zaradi zavestne ali nezavestne opustitve dolžnega ravnanja, kar je bilo podano v konkretnem primeru, saj je tožnik opravljal delo na delovnem mestu čuvaja, varnostnika, tožena stranka pa bi mu morala skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/1999 s sprem. - ZVZD) zagotoviti varno delovno okolje v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, pri čemer mora delodajalec tudi po določilih 43. člena ZDR zagotavljati varno delovno razmerje in zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcu v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Tako bi tožena stranka morala izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti tako z organizacijo dela kot z materialnimi sredstvi.

8. Tako ni utemeljen pritožbeni ugovor tožene stranke, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka ZPP, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, ker je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče je jasno in prepričljivo obrazložilo protipravno ravnanje tožene stranke, njeno krivdo glede na določila ZVZD in ZDR ter škodo, ki je nastala tožniku in pojasnilo tudi vzročno zvezo. Tožnik ni bil ustrezno usposobljen za naloge varovanja gradbišča, gradbišče ni bilo ustrezno tehnično zavarovano, tožena stranka ni izvajala nadzora nad tožnikovim delom, ni organizirala varno delo tako, da bi obhode upravljala dva usposobljena varnostnika in zagotovila npr. videonadzor. Tako je ravnala protipravno, kot to izrecno obrazloži sodišče v točki 12, kjer navede tudi, da je podana vzročna zveza. Glede nastanka škoda pa sodišče obrazloži svojo odločitev od točke 13 do točke 23, torej navedena obrazložitev zadošča kriterijem za preizkus odločitve na pritožbenem sodišču. 9. Sodišče prve stopnje je tožniku po oceni pritožbenega sodišča priznalo primerno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 5.973,84 EUR, kar je šestkratnik povprečne neto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, pri čemer je ugotovilo, da je bil tožnik je v bolniškem staležu od 27. 12. 2009 do 22. 6. 2011, bil je hospitaliziran in naslednjega dne odpuščen. Maja 2010 je bil hospitaliziran na klinični oddelek za kardiologijo zaradi stanja po kolapsu in 12. 5. 2010 odpuščen v domačo oskrbo z medikamentozno terapijo. Bil je na pregledih pri specialistih in osebni zdravnici, jemati je moral zdravila, ponoči nositi opornico za roko, večkrat je bil rentgensko slikan, opravili so več elektromiografij, CT slikanje glave in MRI, v maju 2010 so mu opravili 24-urni holter EKG, UZ srca, scintigrafijo mokarda, svetovali so mu posvet s psihiatrom in zdravljenje z antidepresivi. Imel je glavobole, vrtoglavico, težave s spominom in koncentracijo, spanjem ter z desnico ni mogel stisniti prstov.

10. Sodišče je tožniku priznalo primerno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 12.500,00 EUR, kar predstavlja 12,5-kratnik povprečne neto plače v Republiki Sloveniji. Ob tem ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da je sodišče tožniku priznalo odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pač pa mu je pravilno priznalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kot to izrecno izhaja iz 22. točke obrazložitve. Res sodišče v obrazložitvi pred točko 20 nekoliko nerodno navede „zmanjšanje življenjskih aktivnosti“, vendar iz celotne obrazložitve izhaja, da gre za hude duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kot to izhaja iz 20. točke obrazložitve, pri tem pa sodišče tudi izrecno navede v 22. točki, da gre za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne pa za samo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kot to navaja pritožba. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče tožniku priznalo primerno odškodnino iz tega naslova, pri čemer so vse njegove poškodbe povzročile, da je postal invalid III. kategorije, pri tem pa je tudi zaradi svojih fizičnih omejitev, kot gradbeni delavec izgubil zaposlitev. Njegova delovna zmožnost je zaradi navedenega nedvomno okrnjena, posledično navedenemu s tem pa so podane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kar sodišče tudi izrecno zapiše v točki 20. obrazložitve na strani 12 in 13. 11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče je odločilo, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, saj tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožnikov odgovor na pritožbo pa ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia