Jedro

Tudi če revident za revizijo ne izkazuje pravnega interesa (drugi odstavek 374. člena ZPP) in vrednost iztoževanega zneska ne dosega 1.000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), revizijsko sodišče revizije ne zavrže, če je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, ker toženec zanjo ni izkazal pravnega interesa (tretji odstavek 384. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, na podlagi prvega odstavka 317. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) izdalo sodbo na podlagi odpovedi.

Pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrglo na podlagi določbe tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP. Ugotovilo je, da toženec nima pravnega interesa, ker mu sklep sodišča prve stopnje ne nalaga nobenih obveznosti ali dajatev.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, v kateri revizijskih razlogov ne navaja. Trdi, da v devetih letih sodnih postopkov sodišča niso spoštovala pravnih norm in da je bil delovni spor sprožen proti nedolžni osebi.

Dne 14.3. tega leta je toženec vložil dopolnitev revizije, ki pa je revizijsko sodišče ni obravnavalo, ker je bila vložena po izteku tridesetdnevnega roka (prvi odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

Revizija je bila na podlagi 375. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožeča stranka navajala, da revizija ni dovoljena zaradi njene vsebine pa tudi zato, ker vrednost spornega predmeta ne presega 1.000.000,00 SIT. Predlagala je zavrženje revizije.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom sodišča druge stopnje je bil postopek pravnomočno končan.

Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Zaradi te določbe je revizija dovoljena kljub temu, da vrednost spornega predmeta ne presega 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP) in da tudi za revizijo tožnik pravnega interesa ne izkazuje (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP sodišče druge stopnje zavrže pritožbo tudi tedaj, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes je podan takrat, ko se pritožnik glede svojega položaja nahaja v negotovosti, ta negotovost pa bi naj bila s sodbo sodišča druge stopnje odpravljena. Ker se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku in ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi odpovedi, je bilo v bistvu odločeno v korist toženca. Zato toženec pravnega interesa ne izkazuje. Odločitev sodišča druge stopnje je torej bila pravilna.

Revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ugotavlja, da pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje niso bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka in da pri izjavi o odpovedi ni prišlo do napak v volji (tretji odstavek 338. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen v zvezi s tretjim odstavkom 384. člena ZPP).