Jedro

Revizijski ugovori se ne nanašajo na utemeljenost razloga za dovolitev obnova postopka, ki je bil v tem primeru razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Pogoji za obnovo postopka po navedeni določbi ZUP so bili v tem primeru izpolnjeni, saj predlagatelj obnove, kot lastnik sosednjih zemljišč, v postopku izdaje spornega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni sodeloval kot stranka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000) delno ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 8. 10. 2003, v delu, ki se nanaša na zadržanje izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo, ki ga je izdala Upravna enota Gornja Radgona z dne 3. 1. 2000, ter v tem delu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v ostalem delu pa tožbo zavrnilo. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo spremenila izrek sklepa Upravne enote Gornja Radgona z dne 3. 8. 2001, tako, da je v izreku dodala točko 2, ki se glasi: "Zadrži se izvršitev enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 3. 1. 2000", v preostalem pa je pritožbo tožeče stranke zavrnila. Prvostopenjski organ je z navedenim sklepom ugodil predlogu družbe A. d. d., in na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP dovolil obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo istega organa. S to odločbo je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo, na podlagi katere je investitor – tožeča stranka postavila reklamne roto panoje na mednarodnem mejnem prehodu na zemljiščih s parc. št. .., .. in .., vse k.o. ..

2. Tudi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, in da je bilo pravilno odločeno, ko je bilo predlogu družbe A. d. d.. iz razloga nezmožnosti sodelovanja v postopku ugodeno. Nepravilna pa je odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na zadržanje izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo. Po določbi 2. odstavka 272. člena ZUP sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Obnova je bila v obravnavanem primeru dovoljena le v omejenem obsegu, in sicer glede objekta roto panoja na lokaciji številka 4. Zato ni bilo podlage za zadržanje celotnega gradbenega dovoljenja, torej tudi za postavitev panojev, glede katerih ni bila predlagana obnova postopka. Pri ponovnem odločanju bo morala tožena stranka upoštevati, da je obnova postopka dovoljena le glede enega objekta, ki ga je mogoče samostojno obravnavati.

3. Tožeča stranka v reviziji (prej pritožbi) predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Navaja, da je na obravnavanih območjih prišlo do spremenjenega režima. Gre za območja mejnih prehodov, ki pa so se v času upravnega spora spremenili (vstop Slovenije v EU). Tako zasedena parkirna mesta, na katera se sklicuje prizadeta stranka, niso več pomembna, saj se je sprostilo večje število javnih parkirnih mest neposredno ob njihovi prodajalni, ki so jih prej uporabljali uslužbenci policije in carine.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni v posebnem zakonu določeno drugače; po drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Revizijski ugovori se ne nanašajo na utemeljenost razloga za dovolitev obnove postopka, ki je bil v tem primeru razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, zato ti ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Okoliščina, ki jo uveljavlja revizija (sprememba v zvezi z vstopom Slovenije v EU), sama zase ne pomeni pravno pomembnega dejstva v obravnavanem primeru, ko gre za odločanje o obnovi postopka na podlagi obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP. Za dovolitev obnove postopka na podlagi navedene določbe ZUP pa so bili tudi po presoji Vrhovnega sodišča pogoji v tem primeru izpolnjeni. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v sodbah I Up 1560/2005 in I Up 1561/2005, obe z dne 23. 2. 2006. 9. Katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, revident niti ne navaja, zato se do tega ugovora Vrhovno sodišče ne opredeljuje.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.