Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanj lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Vendar je predlog upošteven le, če je rok ali narok zamudila iz opravičenega razloga. Opravičenost razloga za zamudo je treba dokazati. Dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

Če stranka ne izkoristi možnosti za izjavo v postopku, ki jih ima, kršitve načela do izjave ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (sklep pod točko I., obsodilni del točke II. ter točka III.) potrdi izpodbijana odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo sklenilo, da se glavna obravnava ponovno ne odpre (sklep pod točko I.). Odločilo je, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 53166/2013 z dne 12. 4. 2013 v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči 364,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2013 in 39,00 izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2013 naprej. V presežku – za zamudne obresti od 364,88 EUR od 9. 4. 2013 do priznanega dne je zahtevek zavrnilo (točka II.). Toženi stranki je naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka v višini 68,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III.).

2. Toženec vlaga zoper odločbo pritožbo. Pritožbenih razlogov ne konkretizira. Navaja, da se zaradi bolezni ni mogel udeležiti naroka. Izostanek je opravičil. Ker opravičilo ni bilo upoštevano, mu je bila kratena pravica do ugovora. Sodišče ni ravnalo pravilno, ker je upoštevalo le enostransko izpoved in delovalo v korist upnika. Predlaga razveljavitev in vrnitev v prvotno stanje, ker želi podati svoj zagovor.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Odločitev je pravilno oprta na listinske dokaze. Toženčev ugovor je bil pavšalen. Sodišče bi lahko odločalo brez naroka. Do toženčevega izostanka se je opredelilo. Pogojev za preložitev naroka ni bilo. Tudi v pritožbi ni nobenih dokazov ne za ugovor ne za opravičilo izostanka z naroka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pritožnikovo opravičilo izostanka z naroka glavne obravnave, podano na list. št. 13, ki ga je prejelo po zaključku glavne obravnave, že obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Po ugotovitvi, da so bile v opravičilu podane navedbe o bolezni pavšalne in brez dokazov, ga je smiselno zavrnilo, ko je odločilo, da glavne obravnave ne bo ponovno odpiralo (točka I. izpodbijane odločbe). Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje njegovim razlogom v točki 7 in sprejema njegovo odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot pravilno.

6. Vrnitev v prejšnje stanje je namreč procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanj lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Vendar je predlog upošteven le, če je rok ali narok zamudila iz opravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Opravičenost razloga za zamudo je treba dokazati. Dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

7. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, pavšalno opravičilo brez predloženih dokazov vrnitve v prejšnje stanje ne utemeljuje. Pritožnik razlogov za odsotnost z naroka konkretneje ne pojasni in ne dokaže niti v pritožbi. Zato je njegovo zavzemanje za vrnitev v prejšnje stanje oziroma za ponovno izvedbo naroka glavne obravnave neutemeljeno. Odločitev sodišča pa je sprejeta ob pravilni uporabi 116. člena ZPP.

8. S sklicevanjem na kratenje pravice do izjave pritožnik uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do izjave je sestavni del načela kontradiktornosti. Drži, da je najpomembnejši del postopka za uveljavitev tega načela glavna obravnava. Če stranka iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku (na primer se udeležiti naroka glavne obravnave) in zato zanjo nastanejo neugodne posledice, ji je treba tudi z vzpostavitvijo v prejšnje stanje zagotoviti možnost učinkovitega in enakopravnega sodelovanja v postopku. Kot je bilo že obrazloženo, pa v obravnavanem primeru toženec upravičenih razlogov za izostanek z naroka ni dokazal in je bil njegov predlog v tej smeri pravilno zavrnjen.

9. Poleg tega gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti: vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR. Zato se za postopek uporabljajo posebna pravila 30. poglavja ZPP, ki veljajo v postopku za spore majhne vrednosti. V njem glavna obravnava niti ni obvezna (454. člen ZPP). Kljub temu pravica do izjave strank ni okrnjena. Udejanijo jo (tudi) preko drugih institutov (451. do 453. člen ZPP). Pravočasno in pravilno jim mora biti vročeno celotno procesno gradivo (vročanje vlog in vabil), da se o njem lahko pisno izjavijo, predlagajo izvedbo dokazov ter sodelujejo pri njihovi izvedbi. Iz ugotovitev sodišča in podatkov spisa izhaja, da tožencu pravica do izjave ni bila v ničemer kršena. Prejel je vse vloge tožeče stranke. Nanje je odgovoril (ugovor zoper sklep o izvršbi, pripravljalna vloga na redni številki 7 spisa, podana na dopolnitev tožbe tožeče stranke v tem postopku). Nasprotnih dokaznih predlogov ni podal. Do njegovih ugovornih navedb se je sodišče opredelilo v točki 10 sodbe. Pritožbeni očitki, da je upoštevalo le navedbe tožeče stranke, so torej neutemeljeni. Predlagal je izvedbo naroka, ki ga je sodišče na njegov predlog izvedlo. Ker se ga kljub pravočasnemu vabilu in neopravičeno ni udeležil, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati. Če stranka ne izkoristi možnosti za izjavo v postopku, ki jih ima, kršitve načela do izjave ni.

10. Pritožbeni očitek o kršitvi procesnih določb o preložitvi naroka (relativna bistvena kršitev pravil postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 115. člena ZPP) ni upošteven. Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, se namreč lahko izpodbija le zaradi absolutnih bistvenih kršitev po drugem odstavku 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP) in nepravilne uporabe materialnega prava. Absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa sodišče ni zagrešilo.

11. Sprejeta odločitev je pravilna tudi v materialnopravnem pogledu. Pravilno uporabo materialnega prava je pritožbeno sodišče preverilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na dejanske ugotovitve, na katere je pritožbeno sodišče vezano, da je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti iz sklenjene zavarovalne pogodbe izpolnila (izplačala zavarovalne primere, nastale do razdrtja pogodbe), toženec pa ne (plačilo zavarovalne premije), je tožbenemu zahtevku za plačilo dolgovanih premij ugodeno ob pravilni uporabi 921. in 9. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

12. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodba pa ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami in je materialnopravno pravilna, je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih (točka I., obsodilni del točke II. ter točka III. izreka) potrditi odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZP v zvezi s petim odstavkom 458. člena istega zakona).

13. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih pravdni stranki nista priglasili.