Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je zato odgovor na vprašanje, kdo izvede postopek likvidacije in kako se ta izvede, treba iskati v določbah ZGD-1 o rednem prenehanju družb in te smiselno uporabiti glede na naravo odvetniške družbe, saj ZOdv določb o postopku likvidacije ne vsebuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začetek postopka prisilne likvidacije nad A., o. p., d. o. o., Ljubljana iz razloga neizpolnjevanja pogoja po tretjem odstavku 37. člena Zakona o odvetništvu zavrglo.

2. Predlagateljica, Odvetniška zbornica Slovenije, je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi prenehanje A., o. p., d. o. o. (v nadaljevanju odvetniška družba), podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v utemeljitev izpodbijane odločitve navedlo, da se šesto poglavje Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) uporablja za postopek likvidacije pravne osebe, če zakon določa, da postopek likvidacije izvede sodišče (419. člen ZFPPIPP). Ker Zakon o odvetništvu (ZOdv) ne določa, da postopek likvidacije odvetniške družbe izvede sodišče, ampak izrecno določa, da sodišče ugotovi prenehanje družbe, po stališču sodišča prve stopnje izvajanje postopka prisilne likvidacije odvetniške družbe po določbah ZFPPIPP ni mogoče. Navedeno naj bi dodatno potrjevala določba tretjega odstavka 40. člena ZOdv, po kateri sodišče pred odločitvijo o prenehanju odvetniške družbe tej določi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.

5. Pritožnica trdi, da je v skladu z določbo 40. člena ZOdv vložila predlog za ugotovitev prenehanja odvetniške družbe, ne pa predloga za začetek postopka prisilne likvidacije. Ker sodišče ni odločilo o predlogu predlagateljice, temveč o predlogu, ki ga ta ni podala, je kršilo pravilo vezanosti sodišča na zahtevek oziroma predlog stranke. Po mnenju predlagateljice bi moralo sodišče postopati v skladu z določbo drugega odstavka 40. člena ZOdv in ugotoviti prenehanje odvetniške družbe. Pred samo ugotovitvijo, da je družba prenehala, ker ne izpolnjuje več pogoja po tretjem odstavku 37. člena ZOdv, pa bi moralo postopati v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZOdv, ki določa, da sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi odvetniški družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.

6. ZOdv v prvem odstavku 40. člena določa, da odvetniška družba preneha z likvidacijo, če s tem zakonom določeni pogoji za organizacijo in poslovanje odvetniške družbe niso izpolnjeni. Prenehanje odvetniške družbe iz navedenih razlogov ugotovi sodišče na predlog katerega od družbenikov ali Odvetniške zbornice Slovenije (drugi odstavek 40. člena ZOdv). Pred odločitvijo o prenehanju določi odvetniški družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona (tretji odstavek 40. člena ZOdv). Sodišče mora o začetku postopka likvidacije ali stečaja nad odvetniško družbo ter o izbrisu odvetniške družbe iz sodnega registra nemudoma obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije (40.a člen ZOdv).

7. V 40. členu ZOdv je torej (delno) urejeno prenehanje odvetniške družbe iz enega izmed razlogov in sicer, če z ZOdv določeni pogoji za organizacijo in poslovanje odvetniške družbe niso izpolnjeni. Ob nastopu navedenega razloga ZOdv predvideva izdajo odločbe o ugotovitvi prenehanja družbe, ki jo na predlog katerega od družbenikov ali Odvetniške zbornice Slovenije izda sodišče. ZOdv določa tudi, da v takšnem primeru odvetniška družba preneha z likvidacijo. Drugih določb v zvezi s prenehanjem odvetniške družbe ZOdv ne vsebuje. Določa pa v 36. členu, da se za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno. ZOdv in ZGD-1 torej glede na materijo, ki jo urejata, predstavljata usklajeno celoto,1 kar narekuje sistematično razlago njunih določb. Po presoji pritožbenega sodišča je zato odgovor na vprašanje, kdo izvede postopek likvidacije in kako se ta izvede, treba iskati v določbah ZGD-1 o rednem prenehanju družb in te smiselno uporabiti glede na naravo odvetniške družbe, saj ZOdv določb o postopku likvidacije ne vsebuje.

8. V našem pravu je likvidacija družbe obvezna v vseh primerih prenehanja družbe, razen če družba preneha zaradi stečaja, po skrajšanem postopku ali z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, ki je urejen v 7. poglavju ZFPPIPP. Za postopek likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo se v skladu s 522. členom ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi, torej določbe 402. do 424. člena ZGD-1. 9. Po določbi prvega odstavka 402. člena ZGD-1 družba med drugim preneha na podlagi sodne odločbe (šesta alineja prvega odstavka 402. člena ZGD-1). Predlagateljica je trdila, da edina družbenica odvetniške družbe B. B. nima več statusa odvetnice, ker je bila z dnem 18. 4. 2022 izbrisana iz imenika odvetnikov zaradi upokojitve. Zato njena odvetniška družba ne izpolnjuje več pogoja po tretjem odstavku 37. člena ZOdv, ki določa, da so lahko družbeniki odvetniške družbe samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Zatrjevala je, da je to razlog za prenehanje družbe po prvem odstavku 40. člena ZOdv in sodišču predlagala, da ugotovi njeno prenehanje.

10. Odločba, s katero sodišče ugotovi prenehanje odvetniške družbe, predstavlja sodno določbo iz šeste alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1. Kadar sodišče s sodno odločbo ugotovi, da je družba prenehala, v skladu z določbo tretjega odstavka 403. člena ZGD-1 izda sklep o likvidaciji družbe. Takšen sklep sodišče sprejme vedno, ko nastopijo pogoji za prenehanje družbe iz 402. člena ZGD-1, razen v primerih iz prve alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1 (po tej družba preneha s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena) in druge alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1 (po kateri družba preneha s sklepom skupščine, ki mora biti sprejet z najmanj ¾ večino zastopanega osnovnega kapitala),2 v katerih sklep o prenehanju družbe in začetku likvidacije sprejme skupščina, postopek za svojo likvidacijo pa izvede družba (prvi odstavek 404. člena ZGD-1). V primeru iz prvega odstavku 40. člena ZOdv je glede na navedeno, ob smiselni uporabi določb 402. - 404. člena ZGD-1, treba izvesti postopek prisilne likvidacije, ki ga izvede sodišče (drugi odstavek 404. člena ZGD-1). Pred izdajo odločbe o prenehanju družbe pa mora sodišče izvesti predhodni postopek, v katerem določi odvetniški družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona.3

11. Pritožba se ob povedanem izkaže kot utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje izvede predhodni postopek v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZOdv in v primeru, v kolikor odvetniška družba svoje organizacije in poslovanja ne bo uskladila v skladu z določbami ZOdv, po ugotovitvi, da so podani razlogi za prenehanje družbe po prvem odstavku 40. člena ZOdv, izda sklep o likvidaciji družbe.

1 Prim. Pavčnik Marijan, Teorija prava, GV Založba, Ljubljana, 2007, stran 499 - 503. 2 Statut lahko določi tudi višjo večino in druge zahteve. 3 Prim. tretji odstavek 402. člena ZGD-1.