Jedro

Pravilna je odločitev višjega sodišča, da je sodba o zavrnitvi dela tožnikovega zahtevka postala pravnomočna že na podlagi odločbe istega sodišča I Cp 2380/2007 z dne 30.5. 2007 in da zatorej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje zdaj le še ugodilnega dela prvostopenjske odločbe.

Izrek

Revizija zoper sklep o zavrženju tožnikove pritožbe zoper 1. in 2. točko izreka prvostopenjske sodbe se zavrne.

Revizija zoper pravnomočno sodbo o zavrnitvi toženkine pritožbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku v za odločanje še odprtem delu in naložilo toženki, da plača tožniku 5.176,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.3.2002 dalje do plačila ter odločilo o pravdnih stroških. Ugotovilo je tudi, da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke v višini 2.232.720 SIT.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zoper 1. in 2. točko izreka prvostopenjske sodbe zavrglo, zoper 3. točko izreka (pravdni stroški) pa zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo toženke pa je zavrnilo v celoti.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da toženke ne bi smela zastopati odvetnica M. Š., ker je že prej, pa tudi sedaj, zastopala F. K., kar predstavlja kršitev petega odstavka 98. člena ZPP, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Meni, da je zoper v reviziji navedene pravnike podan tudi sum storitve kaznivega dejanja, kar podrobneje utemelji. Meni, da je sodišče ravnalo nepravilno, ker je iz dajatvene pravde izločilo odločanje o ugotovitvenem zahtevku. Sodišče pa bi po osmih letih že moralo odločiti tudi o veljavnosti izročilne pogodbe z dne 22.9.1998 in notarskega zapisa SV 556/98. 4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Glede neutemeljenosti revizije

5. Zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe je revizija vselej dovoljena (tretji odstavek 384. člena ZPP) in je zato bilo treba v tem delu o njej meritorno odločiti.

6. Pravilna je odločitev višjega sodišča, da je sodba o zavrnitvi dela tožnikovega zahtevka postala pravnomočna že na podlagi odločbe istega sodišča I Cp 2380/2007 z dne 30.5.2007 in da zatorej tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje zdaj le še ugodilnega dela prvostopenjske odločbe. Revident je tedaj imel možnost izpodbijati navedeno odločitev z izrednim pravnim sredstvom in je zato ne more ponovno izpodbijati z vloženim rednim pravnim sredstvom v zdajšnjem stadiju postopka; zato je njegovo pritožbo v tem delu višje sodišče pravilno zavrglo. Prav tako tožnik ni imel pravnega interesa za izpodbijanje dela prvostopenjske odločbe, s katerim je bil ugotovljen neobstoj v pobot ugovarjane terjatve tožene stranke, saj je bilo v tem delu odločeno v njegovo korist. 7. Po obrazloženem se izkaže, da je bilo treba tožnikovo revizijo v tem delu na podlagi določbe 378. člena v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Glede nedovoljenosti revizije

8. Ni podan pravni interes revidenta za izpodbijanje pravnomočne zavrnitve toženkine pritožbe. Zavrnitev rednega pravnega sredstva nasprotne stranke je šteti v korist revidenta in zato nima pravnega interesa izpodbijati takšne odločitve. Tožnikovo revizijo je revizijsko sodišče zaradi navedenega v tem delu zavrglo (377. členom ZPP).