Jedro

Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožene stranke, ki utegnejo biti z vidika izpolnjevanja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe pravno relevantne, t. j. glede sorazmernosti posega v pravni položaj tožene stranke, niti do nasprotujočih navedb tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep (4. točka izreka sodne odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (pravilno: sklepom) v 4. točki izreka odločbe zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo XI Pg 546/2021 z dne 19. marca 2021 in sklep o zavarovanju z začasno odredbo ohranilo v veljavi.

2. Tožena stranka se zoper sklep pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje z obravnavano sodno odločbo, (pomotoma) poimenovano sodba, odločilo tako o glavni stvari kot o ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju (4. točka izreka), čeprav se v postopku zavarovanja odloča s sklepom. Predlaga, da pritožbeno sodišče cit. sklep razveljavi in zavrne predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka tožene stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o izdaji začasne odredbe, da se v sodnem registru opravi izbris tožene stranke kot imetnika poslovnega deleža v odstotku 100 % družbe A., d. o. o., in kot imetnika celotnega osnovnega vložka cit. družbe v nominalni vrednosti 313.337,26 EUR ter se kot imetnik navedenega poslovnega deleža oz. celotnega osnovnega vložka vpiše tožeča stranka.

6. Uvodoma pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da ima odločitev sodišča prve stopnje iz 1., 2. in 3. točke izreka sodne odločbe pravno naravo sodbe, medtem ko izpodbijana odločitev iz 4. točke izreka predstavlja sklep, in sicer sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v smislu 58. člena v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ. Navedeno pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče omenjeno sodno odločbo na naslovni strani poimenovati kot sodba in sklep. Vendar napačno poimenovanje samo po sebi ne vpliva na pravilnost odločitve.

7. Za izdajo regulacijske začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora upnik v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ za verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg obstoja verjetnosti terjatve mora kumulativno verjetno izkazati še izpolnjenost enega izmed naslednjih pogojev, določenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ, in sicer: da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Skladno s pravno teorijo in sodno prakso nevarnost onemogočanja ali otežitve izvršbe terjatve utemeljuje zavarovalno funkcijo začasnih odredb, zaradi česar ob izpolnitvi tega pogoja ni mogoče izdati regulacijske začasne odredbe.1 Ker je vsebina tožbenega zahtevka deloma zajeta v izdani začasni odredbi, mora biti v skladu s sodno prakso izpolnjen tudi pogoj reverzibilnosti. S tem je dodatno omejena izdaja regulacijskih začasnih odredb, katerih učinek mora biti po eventuelni razveljavitvi začasne odredbe odpravljiv, kar pomeni, da mora upnik poleg verjetnosti komulativno zahtevanih pogojev po ZIZ izkazati tudi možnost vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. V skladu s 273. členom ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Ni pa mogoče izdati začasne odredbe z vsebino, kakršne področni predpisi ne dopuščajo. Če sodišče ugotovi, da eden izmed komulativno zahtevanih pogojev ni izpolnjen, obstoja ostalih ni dolžno presojati. Regulacijska začasna odredba se zaradi poseganja v dolžnikov pravni položaj izda le v nujnih primerih, izpolnjenost pogojev, ki so podlaga za izdajo regulacijske začasne odredbe, pa je treba presojati restriktivno. Ob presojanju izpolnjenosti materialnopravnih pogojev je treba hkrati upoštevati tudi interese nasprotne stranke. Namen regulacijske začasne odredbe je v preprečevanju nedopustnih negativnih vplivov na učinkovitost sodnega varstva. Smisel sodnega postopka namreč ne sme biti ogrožen.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo obstoj predpostavk iz prvega in drugega odstavka 272. člena ZIZ. Iz 24. točke obrazložitve odločbe izhaja, da ker je sodišče v celoti ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, je s tem odločilo glede tožbenega zahtevka z višjo stopnjo (gotovosti), kot se na podlagi prvega odstavka 272. člena ZIZ zahteva kot pogoj za začasno odredbo. Podan pa je tudi obstoj drugega pogoja za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, z enakimi razlogi, kot jih je sodišče ugotovilo v 12. do 16. točki obrazložitve sklepa o izdaji začasne odredbe z dne 19. 3. 2021. 9. Pritožbeno sodišče v tej fazi postopka glede na nepravnomočno prvostopenjsko sodbo, ki je v spisu ugotavlja, da zaključki prvostopenjskega sodišča zadoščajo za obstoj verjetnosti terjatve, o gotovosti pa bo odločeno ob reševanju pritožbe zoper sodbo.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da se sodišče prve stopnje v cit. skopi obrazložitvi odločitve o ugovoru v utemeljitev predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ zgolj sklicuje na svojo prvotno obrazložitev sklepa o izdaji začasne odredbe, brez da bi se opredelilo do ugovornih in nadaljnjih navedb tožene stranke (in tožeče stranke) v zvezi s tem. Tožena stranka je obrazloženo napadala ugotovitve sodišča prve stopnje v sklepu o izdaji začasne odredbe glede nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode in glede izpolnjevanja pogoja reverzibilnosti. Glede slednjega je sodišče prve stopnje obrazložilo, da če se bo izkazalo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, bo lahko sodišče ponovno vzpostavilo prejšnje stanje tako, da bo ponovno vpisalo toženca kot imetnika 100 % deleža v družbi A., d. o. o. (točka 16 obrazložitve sklepa o zavarovanju). V nadaljevanju postopka pa sta obe stranki v zvezi s tem podali številne navedbe v utemeljitev svojih stališč, ali je izdana začasna odredba (edino) primerna za zavarovanje terjatve tožeče stranke oziroma ali je zgolj z izdajo tovrstne začasne odredbe mogoče doseči namen zavarovanja ali pa bi se to dalo doseči tudi z drugimi sredstvi, ki bi manj obremenjevala toženo stranko, t. j. brez da bi se toženo stranko v bistvenem izključilo iz družbe A., d. o. o. 11. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožene stranke, ki utegnejo biti z vidika izpolnjevanja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe pravno relevantne, t. j. glede sorazmernosti posega v pravni položaj tožene stranke, niti do nasprotujočih navedb tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje zato ne more odgovoriti na pritožbene očitke glede primernosti vsebine izdane začasne odredbe, posebno še, ker začasne odredbe ni mogoče izvršiti na način, kot je predlagala tožeča stranka. Pritožnica je opozorila, da je bila začasna odredba predmet registrskega postopka Srg 2021/11662. VSL je v sklepu IV Cpg 311/2021 z dne 7. 7. 2021 zavzelo stališče, da začasna odredba ni ustrezna podlaga za vpis spremembe družbenika pri poslovnem deležu. Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) le zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se nanaša.2 S tem pa postane vprašljivo tudi, ali je še mogoče doseči namen zavarovanja na način, da se predmetna začasna odredba vpiše v podatkovni sklop „razno“. Glede na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ne more odgovoriti na navedbe tožene stranke, da bi bilo namen zavarovanja (če se izkaže za potrebno) z regulacijsko začasno odredbo mogoče doseči na način, ki je za dolžnika manj obremenjujoč (na primer s prepovedjo odsvojitve poslovnih deležev družbi A., d. o. o. v osnovnem kapitalu družb B., d. o. o., in C., d. o. o., z omejitvijo poslovanja ipd.), pri čemer pa ne gre spregledati, da je tudi tožnik nasprotno navajal številne argumente, zakaj tovrstna začasna odredba ne bi bila uspešna.

12. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo in okoliščine primera zaradi zagotavljanja pravice do izjave in pravice do pritožbe strank po 25. členu Ustave RS ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, brez da bi samo v celoti in prvič odločalo o vprašanjih, ki niti v dejanskem niti v pravnem smislu niso bila predmet presoje na prvi stopnji. Zato je pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 US RS odločba Up-275/97 in številne druge ter Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2017, stran 129 in naslednje. 2 Iz obrazložitve sklepa IV Cpg 311/2021 izhaja, da začasna odredba ne more pa biti podlaga za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža, saj za to ni podlage v materialnem pravu. V danem primeru bi lahko bila pravna podlaga za vpis spremembe družbenika (oziroma vzpostavitve v prejšnje stanje) le pravnomočna sodba, izdana v postopku, v katerem je bila izdana začasna odredba (smiselno 2. točka prvega odstavka 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register). Ohranilo pa je v veljavi vpis sklepa o zavarovanju, po katerem se izbriše toženca kot družbenika in vpiše tožnika kot novega družbenika v podatkovni sklop „razno“ pri subjektu vpisa A., d. o. o.