Jedro

Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, načeloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica A. A. je 3. 8. 2023 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 55978/2023. V predlogu je navedla, da je obdolženi B. B. okrožni sodnik svétnik in predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, katerega notranja organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti. Ker obstoji razmerje organizacijske nadrejenosti med sodiščema in predsednikom sodišča ter sodniki, ki opravljajo sodno funkcijo na kazenskem oddelku, ki je za vsa okrajna sodišča, ki so notranje organizacijske enote Okrožnega sodišča v Murski Soboti, organiziran enotno za območje celotnega sodnega okrožja Murska Sobota, bi navedeno moglo negativno vplivati zlasti na dojemanje javnosti o nevtralnosti in s tem nepristranskosti odločanja v postopku. Izpostavljeno bi lahko v primeru, da bi o zadevi odločali sodniki enotnega kazenskega oddelka, pri udeležencih postopka kot tudi javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, ogrozilo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sodnikov enotnega kazenskega oddelka, kar je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vsled navedenemu je predlagateljica v skladu z drugim odstavkom 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo skupno neposredno višje sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, načeloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.1 Tako zaupanja v integriteto sodnika sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je obdolženec okrožni sodnik svétnik in predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

5. Glede na navedeno je višje sodišče pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven in da jo je treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Tako okoliščine obravnavane zadeve, da je obdolženec v predmetni zadevi sodnik in hkrati tudi predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, katerega notranja organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti, ter da obstoji razmerje organizacijske nadrejenosti med sodiščema ter predsednikom sodišča in sodniki, ki opravljajo sodno funkcijo na kazenskem oddelku, ki je za vsa okrajna sodišča, ki so notranje organizacijske enote Okrožnega sodišča v Murski Soboti, organiziran enotno za območje celotnega sodnega okrožja Murska Sobota, očitno takšne narave, da bi pri udeležencih postopka oziroma v očeh javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, lahko ustvarile dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrnile videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti. Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6. Višje sodišče je glede na navedeno o predlogu za prenos krajevne pristojnosti odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter na podlagi prvega in drugega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem kazenskem postopku določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče na Ptuju.

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Primerjaj sklepe VS RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018, I Kr 7493/2021 z dne 18. 3. 2021, I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021, I Kr 33524/2021 z dne 23. 12. 2021 in druge.