9. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 159/2004 z dne 18. 1. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1056/2002 z dne 27. 2. 2004 in s sodbo Delovnega sodišča v Kopru, Oddelka v Novi Gorici, št. Pd 5/2002 z dne 29. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika za razveljavitev sklepa delodajalca o prenehanju njegovega mandata kot vršilca dolžnosti direktorja z 31. 12. 2000, sklepa, s katerim je delodajalec ugotovil, da pritožnik ni bil imenovan za direktorja zavoda, sklepa o imenovanju C. C. za vršilca dolžnosti direktorja od 1. 1 2001 dalje ter ugotovitvenega sklepa o razrešitvi pritožnika in o imenovanju C. C. za vršilca dolžnosti direktorja. Pritožbo pritožnika zoper navedeno odločitev je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njegovo revizijo. Soglašalo je s pravnimi stališči nižjih sodišč, da je pritožniku funkcija vršilca dolžnosti direktorja prenehala na podlagi zakona s potekom časa in da njegovo imenovanje za direktorja zavoda ni uspelo, ker k sklepu o imenovanju ni podala soglasja ena od ustanoviteljic.

2.Pritožnik, nezadovoljen z odločitvijo sodišč, vlaga ustavno pritožbo. Meni, da so bili izpodbijani sklepi delodajalca izdani v nezakonitem postopku. Zato zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. V postopku izbire vršilca dolžnosti naj bi bilo kršeno tudi načelo svobode dela iz tretjega odstavka 49. člena Ustave. Poudarja, da se je edini prijavil na javni razpis za mesto direktorja, delodajalec pa je za vršilca dolžnosti izbral nekoga, ki na razpis sploh ni kandidiral. Takšen način imenovanja vršilca dolžnosti po mnenju pritožnika onemogoča realizacijo sodnega varstva posameznika iz 23. člena ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 157. člena Ustave. Neobrazloženost negativnega sklepa k njegovemu imenovanju za direktorja zavoda pa po mnenju pritožnika predstavlja kršitev 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijane odločbe ter samo odloči o zadevi.

B.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Pritožnik sicer zatrjuje kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika s sprejetimi odločitvami namreč ne more utemeljiti njegovih očitkov o kršitvi tretjega odstavka 49. člena Ustave. Za takšno kršitev bi šlo, če bi izpodbijana sodna odločitev vsebovala stališča, ki bi bila v nasprotju s to človekovo pravico, česar pritožnik ne izkaže. Enako velja za povsem pavšalen pritožnikov očitek o kršitvi 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave.

4.Očitka pritožnika, ki se nanaša na neobrazloženost negativnega sklepa ene od ustanoviteljic k njegovemu imenovanju za direktorja zavoda, Ustavno sodišče ni presojalo. Pritožnik navedenega očitka v obravnavanem sodnem postopku ni uveljavljal, kar pomeni, da ga v vsebinskem smislu ni izčrpal.

5.Ustavno sodišče prav tako ni ocenjevalo pritožnikovih navedb, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s 157. členom Ustave (upravni spor). V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan