Jedro

Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: „I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 126498/2009-2 z dne 10. 9. 2009, ostane v 1. in 4. odstavku izreka v veljavi.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 10,70 EUR.“

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz „vseh dovoljenih pritožbenih razlogov“. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Nosilni razlogi sodišča prve stopnje

5. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je v obravnavani zadevi tožeča stranka vtoževano terjatev pridobila na podlagi cesijske pogodbe z dne 10. 6. 2009 (priloga A3) od odstopnika A. s.p. (v nadaljevanju A.). Gre za storitve, ki jih je slednja opravila za toženo stranko od aprila 2008 do aprila 2009 na podlagi pogodbe o opravljanju računovodskih storitev (priloga A4). Ocenilo je, da do prekinitve pogodbenega razmerja med njima nedvomno ni prišlo pred 1. 1. 2009, tožena stranka pa je izrecno izrazila voljo, da A. tudi v letu 2009 opravi storitve, ki so vezane na preteklo poslovno leto, s čimer se je pogodbeno razmerje ponovno vzpostavilo. Ker je presodilo, da je A. opravil in skladno s pogodbo obračunal vse storitve, katerih plačilo zahteva v tem postopku, je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

6. Pritožnik navaja, da so obračunane cene previsoke, ob čemer se sklicuje na 6. člen pogodbe o opravljanju računovodskih storitev, ki določa, da se storitve točkujejo skladno z računovodsko tarifo in se spreminjajo skladno s koeficientom rasti cen. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka podala povsem pavšalne navedbe glede višine terjatve in da so bili enako pavšalni tudi njeni dopisi, s katerimi je zavračala vtoževane račune. Ob prvostopnem zaključku, da je preizkus obračunov tožeče stranke korekten in v skladu s pogodbo, ter pojasnilom, zakaj je temu tako: višina je odvisna od obsega del oziroma dodatnih storitev (glej točko 14. obrazložitve izpodbijane sodbe), pritožnik s pritožbeno navedbo, da so cene iz računov previsoke, ne more uspeti.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da cesija nima pravnega učinka, češ da terjatve niso obstajale ter da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da ni sporno, da so terjatve cedirane. Tožena stranka obstoju cesijske pogodbe ni nasprotovala. Ker je sodišče prve stopnje presodilo in tega tožena stranka ni izpodbijala, da je A. v kritičnem obdobju opravil vse računovodske storitve, z omenjeno pritožbeno navedbo ne more uspeti.

8. Pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje napačno poklonilo vero M.K. I., je povsem pavšalna. Na podlagi 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je sodišče prve stopnje ustrezno presodilo izvedene dokaze ter podalo prepričljivo dokazno oceno, katere pritožnik obrazloženo ne izpodbija.

9. Pritožnik sodišču prve stopnje očita tudi napačen zaključek glede dobropisa št. 03/2008 z dne 29. 6. 2008 (priloga B8) in opozarja, da gre za verodostojno knjigovodsko listino, ki jo dobavitelj izstavi v primeru, ko blago oziroma storitev ne ustreza kvaliteti. Istočasno pravi, da je A. kršil davčne predpise. Že zato ker tožena stranka ne trdi, da pogodbene obveznosti s strani A. ne bi bile opravljene, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni sledilo navedbam tožene stranke, da je svoje obveznosti do tožeče stranke že poravnala. Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da je dobropis listina, ki ima značaj fakture in izkazuje terjatev do dolžnika. Vendar če postane terjatev sporna, jo je treba dokazati. Glede na navedeno pa to toženi stranki, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, ni uspelo.

10. Na obstoj plačilne obveznosti ne vplivajo niti pozivi na vračilo dokumentacije, saj ti tožene stranke ne odvezujejo od plačila že zapadlih obveznosti po pogodbi; izročitev dokumentacije je namreč šele posledica prekinitve poslovnega sodelovanja in odpovedi pogodbe. Zato pritožba niti v tem delu ni utemeljena.

11. Drži tudi pojasnjevanje sodišča prve stopnje, da sama izstavitev računov ni podlaga za nastanek obveznosti in da ta temelji na pogodbi. V zvezi s tem se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na 17. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato pritožnik z vztrajanjem pri navedbah, da tožena stranka ni prejemala računov, ne more uspeti.

12. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

13. Ker tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, je odločanje o njih odpadlo.