Jedro

Oseba se postavi pod skrbništvo le tedaj, ko zaradi nezmožnosti razsojanja sama ne more poskrbeti za svoje pravice ali koristi in ko bi bilo varstvo teh pravic in koristi ogroženo. Sodni postopek ni potreben, kadar je mogoče pravice in koristi osebe zavarovati na drug način. Tudi sodni postopek je treba izvesti tako, da se v največji možni meri upošteva želje osebe in v najmanjšem potrebnem obsegu posega v njene pravice.

ZNP-1 določa, da v postopku za postavitev pod skrbništvo osebo pregleda izvedenec, a je vsebino te določbe treba zožiti na primere, ko je tak dokaz potreben. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da v danem primeru – ko je glede na stanje osebe, ki je bilo prav z vidika sposobnosti za samostojno življenje zaradi duševne motnje spremljano od rojstva, izkazano, da oseba potrebuje pomoč pri oblikovanju voljnih izjav, pomembnih za uresničitev njenih pravic in ureditev njenega pravnega položaja, ko ni nasprotja med željo osebe in osebo, ki jo želi za skrbnika, in ko ni izkazano morebitno nasprotje interesov med njima – ni bila izkazana potrebnost dokaza z izvedencem. Posledično tudi strošek za izvedbo postopka ni bil potreben.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Predlagateljica sama krije stroške tega postopka. Nasprotna udeleženka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati 35,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani SI56 0110 0695 0421 834, sklic SI00 300030002319, koda ADVA, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno plačilo."

II. V ostalem delu se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo (I. točka izreka), da se za skrbnico postavi njena mati (II. točka izreka), da je skrbnica dolžna v najširšem obsegu skrbeti za osebnost, pravice in koristi A. A., urejati vse zadeve v zvezi z njo, si prizadevati za njeno zdravljenje in ji nuditi oporo, tako da bo lahko čim dlje obdržala vsaj delno samostojnost (III. točka izreka), da se nasprotni udeleženki odvzame pravica biti voljena (IV. točka izreka) in da je nasprotna udeleženka del skupnih stroškov v višini 513 EUR dolžna povrniti predlagatelju, del skupnih stroškov v višini 25 EUR pa plačati na račun sodišča. 2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka predlaga, naj se jo oprosti plačila sodne takse, stroške izvedenca pa naj plača predlagatelj.

Z odločitvijo, da je dolžna nositi stroške postopka, so grobo kršene pravice invalidne osebe. Gre tudi za diskriminacijo invalidne osebe, ker so ji bili povzročeni previsoki in nepotrebni stroški. Predlagatelj bi jo moral obvestiti o morebitnih stroških in pridobitvi listin, ki bi preprečile nastanek tako visokih stroškov. Za postopek skrbništva bi lahko pridobila mnenje zdravnika specialista psihiatrične stroke, ki se zahteva po zakonu, in ga priložila vlogi. Ker je vlogo za postavitev pod skrbništvo podal predlagatelj, je dolžan nositi tudi stroške. Sodnih stroškov ni dolžna plačati tudi zato, ker so invalidne osebe oproščene plačila sodnih in upravnih taks.

3. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna kriti strošek izvedenca in strošek sodne takse za postopek postavitve pod skrbništvo. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti odločitve, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici povrniti strošek za izvedenca, ni pa utemeljeno njeno nasprotovanje obveznosti povrnitve stroška za sodno takso.

6. Po določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sodišče v primeru, ko se oseba postavi pod skrbništvo, o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (prvi in drugi odstavek 70. člena ZNP-1).

7. Z institutom postavitve pod skrbništvo je zakonodajalec (med drugim) upošteval zavezo države iz 12. člena Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, da invalidom na vseh področjih življenja enako kot drugim osebam priznava pravno sposobnost, da jim zagotovi dostop do pomoči, ki jo potrebujejo pri uveljavljanju pravne sposobnosti, da ti zaščitni ukrepi upoštevajo pravice, voljo in izbiro osebe, so sorazmerni in prilagojeni posameznikovemu položaju in so omejeni na najkrajši potrebni čas. Ob upoštevanju teh zavez je treba razlagati določbi prvega odstavka 262. člena in drugega odstavka 239. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki opredeljujeta podlago in namen skrbništva za odrasle. Oseba se postavi pod skrbništvo le tedaj, ko zaradi nezmožnosti razsojanja sama ne more poskrbeti za svoje pravice ali koristi in ko bi bilo varstvo teh pravic in koristi ogroženo. Sodni postopek ni potreben, kadar je mogoče pravice in koristi osebe zavarovati na drug način. Tudi sodni postopek je treba izvesti tako, da se v največji možni meri upošteva želje osebe in v najmanjšem potrebnem obsegu posega v njene pravice.

8. Ob upoštevanju teh preudarkov je utemeljeno pritožbeno stališče o nepotrebnosti stroškov postopka, ki jih je na podlagi izpodbijanega sklepa dolžna kriti nasprotna udeleženka. Že iz izjave, ki jo je predlagatelj priložil predlogu, izhaja, da gre pri sedemindvajsetletni nasprotni udeleženki za zmerno duševno manjrazvitost, da po mnenju invalidske komisije ni sposobna za pridobitno delo, da je izrazila željo, da zanjo še naprej skrbi mati, in da je bila mati pripravljena prevzeti to skrb. Predlagatelj se ni izrekel o tem, ali je glede na dotedanje ugotovitve o zmožnosti nasprotne udeleženke za razsojanje, glede na obseg zadev, pri katerih oseba potrebuje pomoč, ter glede na vzajemno izraženo željo glede osebe skrbnika podan kakršenkoli dvom bodisi o tem, da nasprotna udeleženka potrebuje skrbnika, bodisi o upoštevnosti njene želje, da se ji za skrbnico postavi mati, ki je že dotlej skrbela zanjo. Takih dvomov ne izkazuje niti zbrano procesno gradivo.

9. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) določa, da v postopku za postavitev pod skrbništvo osebo pregleda izvedenec (62. člen ZNP-1), a je v skladu z gornjimi stališči tudi vsebino te določbe treba zožiti na primere, ko je tak dokaz potreben. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da v danem primeru – ko je glede na stanje osebe, ki je bilo prav z vidika sposobnosti za samostojno življenje zaradi duševne motnje spremljano od rojstva, izkazano, da oseba potrebuje pomoč pri oblikovanju voljnih izjav, pomembnih za uresničitev njenih pravic in ureditev njenega pravnega položaja, ko ni nasprotja med željo osebe in osebo, ki jo želi za skrbnika, in ko ni izkazano morebitno nasprotje interesov med njima – ni bila izkazana potrebnost dokaza z izvedencem. Posledično tudi strošek za izvedbo postopka ni bil potreben. Nasprotna udeleženka ga zato ni dolžna povrniti predlagatelju, na čigar pobudo je bil dokaz izveden.

10. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da bi nasprotna udeleženka kot invalidna oseba morala biti oproščena plačila sodnih taks. Taksna oprostitev velja le za postopke, povezane z diskriminacijo na podlagi invalidnosti (tretji odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1), obravnavani postopek pa ne sodi mednje. Strošek sodnega postopka bi se kril iz sredstev sodišča, če bi izkazala, da nima lastnih sredstev in premoženja. Glede na to, da je skrbnica v postopku povedala, da prejema pokojnino v višini 605 EUR mesečno in da je po očetu podedovala okrog 26.000 EUR, plačilo sodne takse v višini 35 EUR ne bo pomembno zmanjšalo sredstev za preživljanje.

11. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani V. točki spremenilo tako, da skupne stroške v višini 513 EUR krije predlagateljica (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem, tj. glede obveznosti plačila sodne takse pa je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).