Jedro

Pravnomočnost izključuje možnost uveljavljanja zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom iz pravnomočne sodbe.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženec brezpogojno in nepreklicno dovoljuje, da se pri novonastali nepremičnini parc. št. 1830/5 k.o. X vknjiži lastninska pravica za tožnika, ker bo sicer zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila pravnomočna sodba (I. točka izreka). Zahtevek za plačilo 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2014 je zavrnjen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje (III. točka izreka).

2. Pritožujeta se obe pravdni stranki.

O pritožbi tožene stranke

3. Tožena stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga zavrnitev zahtevka za zemljiškoknjižno dovolilo. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sodbo označuje za nerazumljivo. Izdaja zemljiškoknjižnega dovolila bi bila lahko naložena tožencu, ne more pa biti zemljiškoknjižno dovolilo vsebovano v sodbi. Predpogoj za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila je zavezovalni pravni posel. Sklicuje se na 19. in 21. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih, v nadaljevanju ZKZ1 in opozarja na ničnost pravnih poslov, ki teh določil ne spoštujejo. Ocenjuje, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Meni, da obljuba oz. dogovor o prenosu zemljišča ni zavezovalni pravni posel. Ocenjuje, da toženčevo nakazilo 1.500,00 EUR dokazuje, da o vračilu parcele ni bilo govora. To dokazuje tudi izpoved priče N. Š.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja na nerazumljivost I. točke izreka. Izrek je nerazumljiv, ker na eni strani dovoljuje vknjižbo lastninske pravice, na drugi strani pa določa, naj bi sodba nadomestila zemljiškoknjižno dovolilo. Tožencu ni naložena obveznost izdaje zemljiškoknjižne listine, katero bi v primeru njegove pasivnosti nadomestila sodba. V okviru materialno procesnega vodstva se tožečo stranko opozarja, da zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ustrezno oblikuje.

7. Pritožnik utemeljeno opozarja tudi na nerazumljivost razlogov, s katerimi je utemeljena odločitev iz I. točke izreka. Zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila tožeča stranka utemeljuje na pravno poslovni podlagi. Zatrjuje obstoj dogovora, da toženec vrne približno polovico zemljišča parc. št. 1830/1 k.o. X, glede katerega je tožnik v pravdnem postopku P 104/2013 soglašal, da ga toženec priposestvuje. V nasprotju s temi trditvami prvostopenjsko sodišče v 9. točki obravnavane sodbe ugotavlja, da je tožnik lastnik SZ dela parc. št. 1830/1 k.o. X (sedaj označenega z rezervirano parc. št. 1830/5 k.o. X), ker je toženec priposestvoval le JV del tega zemljišča (sedaj označenega z rezervirano št. 1830/4 k.o. X). Pri tem je sodišče povsem spregledalo pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. P 104/2013 z dne 3.1.2014, s katero je ugotovljeno, da je izključni lastnik parc. št. 1830/1 k.o. X toženec in je v zemljiški knjigi tudi vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Pravno razmerje med strankama glede lastništva te nepremičnine na dan izdaje sodbe P 104/2013 (3.1.2014) je torej urejeno tako, da je lastnik toženec. Pravnomočnost izključuje možnost uveljavljanja zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom iz pravnomočne sodbe2. Sicer pa tožnik takega zahtevka niti ne uveljavlja. Trdi, da je v teku pravdnega postopka P 104/2013 s tožencem dosegel dogovor, da mu bo toženec, kateremu je lastništvo parc. št. 1830/1 k.o. X priznal, vrnil del tega zemljišča, konkretno njegov SZ del. V nasprotju s tožnikovimi trditvami sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljuje z ugotovijo, da je tožnik že lastnik dela parc. št. 1830/1 k.o. X in da sta pravdni stranki dosegli dogovor glede načina delitve parc. št. 1830/1 k.o X (s tem dogovorom utemeljuje odločitev o utemeljenosti zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine).

8. Zaradi neupoštevanja pravnomočne sodbe P 104/2013 je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Obstaja pa tudi nasprotje med razlogi, zaradi česar je prvostopenjska odločitev nepreverljiva. Odločitev iz I. točke izreka je zato razveljavljena in zadeva zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo določanje (354. čl. ZPP). V ponovljenem postopku je potrebno preveriti, ali je bil sklenjen zavezovalni pravni posel, na osnovi katerega je tožnik upravičen terjati izdajo zemljiškoknjižne listine3. Pri odločanju je treba upoštevati nesporno dejstvo, da gre za kmetijsko zemljišče, katerega promet je urejen s kogentnimi predpisi (17. čl. ZKZ in naslednji). Predpisani so takó pogoji za darovanje (17a. čl. ZKZ) kot za prodajo (20. čl. ZKZ) in predviden formalen postopek ter nadzor nad prometom kmetijskega zemljišča (19. čl. ZKZ).

9. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank v postopku (tretji odstavek 165. čl. ZPP).

O pritožbi tožeče stranke

10. Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del zahtevka in stroškovni del odločitve. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zaradi stališča, da ni jasno, na kateri podlagi zahteva plačilo 1.500,00 EUR, navaja vloge, v katerih je predstavljena vsebina dogovora o plačilu tega zneska. Zanika, da bi zatrjevala, da gre za plačilo kupnine, ki naj bi bila dolgovana tožnikovim pravnim prednicam. Trdi, da je toženec del nepremičnine parc. št. 1830/1 k.o. X kupil, drug del nepremičnine, ki ga je uporabljal tožnik, pa bo prenesel nazaj na tožnika. Meni, da je utemeljenost takega zahtevka izkazana z izpovedbami prič B. K., N. V. in J. J. Povzema izpoved N. Š., ki je tudi potrdil, da je bilo govora o tem, da je toženec v preteklosti že plačal določen denarni znesek, vendar je bil ta znesek plačan neodvisno od parc. št. 1830/1 k.o. X. Ta priča je tudi potrdila, da se je nepremičnina parc. št. 1830/1 k.o. X v pravdo P 104/2013 vključila naknadno. Trdi, da so ugotovitve na osmi strani sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi in drugimi razlogi. Za nerazumljivo ocenjuje sklicevanje na toženčevo 35 let trajajoče uživanje dela parc. št. 1830/1 k.o. X. Uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Pojasnjuje, da je na zahtevek v pravdi P 104/2013 tožnik pristal samo zaradi dogovora o plačilu 1.500,00 EUR in prenosa dela nepremičnine parc. št. 1830/1 k.o. X nazaj na tožnika. Odločitev o stroških postopka zavrača, ker niso ugotovljeni stroški, ki so nastali z vsakim od zahtevkov in ni bila upoštevana potrebnost stroškov.

11. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

12. Pritožba je utemeljena.

13. Tožnik nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo 1.500,00 EUR. Tudi ta del zahtevka utemeljuje z dogovorom, ki naj bi bil sklenjen zaradi ureditve razmer po izdaji sobe P 104/2013 glede parc. št. 1830/1 k.o. X. Zatrjuje, da se je toženec zavezal ta znesek plačati za del parc. št. 1830/1 k.o. X (III. točka tožbe in VII. točka vloge z dne 23.11.2016), pa tudi, da se je toženec ta znesek zavezal plačati za uporabo dela nepremičnine parc. št. 1830/1 k.o. X (V. točka vloge z dne 20.10.2016). V nasprotju s temi trditvami je sodišče prve stopnje – na sedmi strani sodbe – pojasnilo, da je zahtevek zavrnilo, ker naj bi bilo neizkazano, da toženec tožnikovi ženi in njeni materi dolguje 1.500,00 EUR kupnine. Razen tega je zavrnitev zahtevka v nasprotju z ugotovitvijo na osmi strani sodbe, da med pravdnima strankama obstaja dogovor, s katerim se je toženec zavezal tožniku plačati 1.500,00 EUR. Sklenjen naj bi bil v pravdni zadevi P 104/2013, kjer se tožnik – kljub temu, da toženec (tam tožnik) priposestvovanja (celotne) parc. št. 1830/1 k.o. X ni izkazal – ni upiral zahtevku za ugotovitev lastninske pravice toženca na parc. št. 1830/1 k.o. X. Obrazložitev je v nasprotju z II. točko izreka sodbe (zavrnitvijo zahtevka za plačilo 1.500,00 EUR).

14. Zaradi absolutne bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP je sodba razveljavljena tudi v II. in posledično III. točki izreka. V ponovljenem postopku je treba utemeljenost trditve, da se je toženec zavezal tožniku plačati 1.500,00 EUR, presoditi na podlagi izpovedi strank in prič ter listinskih dokazov. Oceniti je treba tudi nesporno dejstvo, da je toženec ta znesek plačal, pa je tožnik plačani znesek vrnil. 15. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank v postopku (tretji odstavek 165. čl. ZPP).

1 Ur. list RS 59/1996 s spremembami 2 Zaradi pravnomočnosti odločitve, da je s priposestvovanjem lastnino na tej nepremičnini pridobil toženec, stranki lastništva na osnovi priposestvovanja oz. stanja pred izdajo sodbe P 104/2013 ne moreta uveljavljati, sodišče pa iste stvari ne sme na novo obravnavati in o njej odločati. 3 Od tožnika se pričakuje pravilna postavitev zahtevka.