Jedro

Ker je toženec zdrav in sposoben za gozdarska in kmetijska dela, bo moral poskrbeti, da si bo najmanj s priložnostnim delom zagotovil manjkajoča sredstva za preživljanje.

Okoliščine konkretnega primera niso take, da bi bilo mogoče naložiti tožnici breme toženčevega preživljanja v celoti. Toženec tudi nima prav, ko meni, da bi bil zaradi razlogov za razdor na tožničini strani upravičen do višje preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki je bila sklenjena med strankama dne 7.2.1970. Tožnici je naložilo, da plačuje za toženčevo preživljanje od 1.8.1994 dalje po 20.000,00 SIT mesečno. Proti odločitvi o preživnini sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da določi tožencu višjo preživnino, podrejeno pa, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da bi mu sodišče moralo določiti preživnino v taki višini, da bi mu omogočila preživetje, oziroma glede na to, da je razlog za razvezo na tožničini strani, omogočila vsaj približno tako življenjsko raven, kot jo je imel pred razvezo. Poudarja, da je sedaj brez vsakih dohodkov kljub intenzivnemu prizadevanju, da bi dobil vsaj priložnostno zaposlitev. Pri gozdarskih delavcih je velik presežek in tudi po kmečkih delavcih ni potreb. Za preživetje bi potreboval cca 50.000,00 SIT mesečno, kolikor je v nasprotni tožbi zahteval. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je vložila odgovor. V njem navaja, da izpodbija toženec v reviziji ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljeno. Navaja še, da je toženec delo pri gozdnem gospodarstvu samovoljno zapustil. Tožnica je prosila svojo mater, da je toženca zaposlila na kmetiji, medtem ko je prispevke zanj plačevala sama. Toženec si sedaj ne išče resno zaposlitve, čeprav je na kmetih dela dovolj. Predlaga zavrženje oziroma zavrnitev revizije. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Revizijskih navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, revizijsko sodišče ne more upoštevati, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Ravno tako glede na določbo 387. čl. ZPP ni mogoče upoštevati novih okoliščin, ki jih zatrjuje toženec v reviziji v zvezi s svojimi pridobitnimi sposobnostmi in stanovanjskimi razmerami. Revizijsko sodišče je pri odločanju vezano na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje.

Po 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določi sodišče ob razvezi zakonske zveze preživnino nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo, ali je nezaposlen in se ne more zaposliti. Preživnina se določi ustrezno zmožnostim preživninskega zavezanca. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je toženec nezaposlen ter glede na starost (50 let) in splošno ekonomsko situacijo v bližnji prihodnosti ne more pričakovati, da bo dobil zaposlitev. Zato sta sodišči ocenili, da tožničina preživninska obveznost obstaja. Preživnina je določena v višini 20.000,00 SIT mesečno. Ker je toženec zdrav in sposoben za gozdarska in kmetijska dela, bo moral poskrbeti, da si bo najmanj s priložnostnim delom zagotovil manjkajoča sredstva za preživljanje. Stanovanjske potrebe pa zadovoljuje toženec v hiši tožničine matere. Revizijsko sodišče proti takemu stališču in odločitvi sodišč prve in druge stopnje nima pomislekov. Okoliščine konkretnega primera niso take, da bi bilo mogoče naložiti tožnici breme toženčevega preživljanja v celoti. Toženec tudi nima prav, ko meni, da bi bil zaradi razlogov za razdor na tožničini strani upravičen do višje preživnine. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tako ni podan.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).