Jedro

Napačen pravni pouk pravdni stranki ne sme škodovati, ne more pa stranka na podlagi napačnega pravnega pouka pridobiti več pravic, kot jih ji daje zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

2. Pritožuje se tožena stranka. Pritožbo je vložil toženec sam. Navaja, da ni vedel, da je njegov pooblaščenec vložil predlog za obnovo postopka. Njegov sedanji pooblaščenec je druga odvetniška pisarna, kar je razvidno iz sklepa, izdanega v izvršilni zadevi. Meni, da po 14. letih v zvezi s to zadevo obravnave ni mogoče opraviti. Zadeva je pravnomočna že od leta 2007 dalje. Dolg je bil 29.5.2014 v celoti poravnan. Navaja, da stroški prenove bremenijo lastnika, on pa je bil v času prenove najemnik. Tožeča stranka je zato neupravičeno zadržala večletna vlaganja, to je 88 % najemnine. Zaradi dolgotrajnosti postopka mu je nastala škoda v višini najmanj 15.000,00 EUR. Stranski intervenient listine o plačilu participacije ne bo našel, ker sta T. in Stanovanjsko podjetje ... celotno breme prevalila na toženca. N. Ž. in J. D. nista bila zaslišana, zato materialna resnica ni bila ugotovljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za obnovo postopka je tožena stranka vložila po odvetniku. Ker v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka pravdna dejanja lahko opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (postulacijska sposobnost), bi morala biti tudi obravnavana pritožba vložena po odvetniku. Ker pa pritožnik s pravnim poukom na to ni bil opozorjen oz. je iz pravnega pouka o nujnosti posebno kvalificiranega pooblaščenca lahko razbral, da pritožbo lahko vloži tudi sam, pritožba ni zavržena. Zaradi napačnega pravnega pouka pritožnik ne sme biti prikrajšan(1).

5. Ker je bil predlog za obnovo vložen, je sodišče o njem dolžno odločiti. Če pritožnik zanj nima več interesa, kar je razbrati iz trditve, da je prisojena terjatev v celoti plačana, bi moral predlog umakniti.

6. Predlog za obnovo postopka je utemeljeno zavrnjen. Dejstvo, da je bil toženec v času izvedbe investicijskega načrta najemnik, je bilo v postopku upoštevano. Kako sta se glede plačila nanju odpadajočega dela prenove kotlovnice dogovorila najemnik (N. Ž.) in njegov najemodajalec, pa za odločitev o obligacijskem razmerju med pravdnima strankama ni pomembno. Zaradi zaslišanja N. Ž. zato postopka ni treba obnavljati.

7. Da bi prenovo kotlovnice plačal najemodajalec (N. d.o.o.), pa je tožena stranka v predlogu za obnovo postopka navedla le kot možnost, zanjo negotovo dejstvo. Če bi to možnost toženec navedel v rednem postopku, bi bila preverjena. Obnove postopka pa zaradi preverjanja negotovega dejstva ni mogoče dopustiti. Tožena stranka namreč ne zatrjuje novih dejstev ali novih dokazov, na osnovi katerih bi bila – če bi bila ta dejstva znana oz. če bi bili dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku – izdana zanjo bolj ugodna sodba.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.

Op. št. (1): O tem se je Ustavno sodišče izreko z odločbo RS Up-148/01 z dne 29. 11. 2001; obstaja pa tudi judikatura Vrhovnega sodišča: sklep III Ips 35/2014 z dne 17. 6. 2014, sodba in sklep VIII Ips 403/2009 z dne 21. 6. 2011, sklep II Ips 860/2007 z dne 9. 10. 2008, sklep II Ips 69/2006 z dne 26. 7. 2007 in sodba I Ips 71/2003 z dne 20. 1. 2005.