- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep I Ips 5747/2020
ECLI:SI:VSRS:2026:I.IPS.5747.2020 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V primeru odločbanja o stroških za zagovornika po pooblastilu gre za odločanje o pravici obdolženca, v primeru odločanja o stroških zagovornika po uradni dolžnosti pa za odločanje o pravici zagovornika.
Upravičenost do povrnitve stroškov za strokovnega pomočnika obrambe je odvisna od presoje konkretnih relevantnih okoliščin, ali so bili stroški potrebni za izvajanje obrambe.
Izrek
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
Obrazložitev
A.
1.Predsednik senata Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 20. 2. 2025 obdolženemu A. A. priznal nagrado, materialne izdatke in potne stroške zagovornikov v skupni višini 8.757,04 EUR, v preostalem pa je predlog zavrnil kot neutemeljen. Zunajobravnavni senat istega sodišča je s sklepom z dne 11. 9. 2025 pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnil kot neutemeljeno in obdolžencu naložil plačilo sodne takse.
2.Obdolženčev zagovornik je zoper pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s predlogom, naj Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijana sklepa in zadevo vrne predsedniku senata v novo odločanje.
3.Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je po drugem odstavku 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj jo zavrže. Navedla je, da zahteva za varstvo zakonitosti v delu, v katerem izpodbija zavrnitev predloga za priznanje 75 % povišanja vrednosti storitve, ni dovoljena, saj je vložena v korist zagovornika in ne obdolženca, sicer pa presoja predsednika senata temelji na ustaljeni sodni praksi, po kateri se kolektivno kaznivo dejanje šteje za eno samo kaznivo dejanje. Preostale navedbe, ki se nanašajo na zavrnitev predloga za povrnitev stroškov strokovnih mnenj obrambe, je tožilka ocenila za uveljavljanje nedovoljenega izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).
4.Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, vendar se o njem nista izjavila.
B.
5.V obravnavani zadevi je zahteva za varstvo zakonitosti vložena po pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o višini povrnitve nagrade, materialnih izdatkov in potnih stroškov pooblaščenega zagovornika. Stroški za zagovornika po pooblastilu izvirajo iz pravno-poslovnega (mandatnega) razmerja med obdolžencem in zagovornikom, zato sodišče s sklepom, ki ga izda na podlagi drugega odstavka 93. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP, odloča le o tem, v kolikšni višini se ti stroški povrnejo obdolžencu. Takšen položaj se razlikuje od odločanja o nagradi in izdatkih zagovornika po uradni dolžnosti, ki obdolženca zastopa na podlagi sodne odločbe, sodišče pa odloči o plačilu njegove nagrade in izdatkov neposredno iz proračuna z oblikovalno odločbo. V prvem primeru gre za odločanje o pravici obdolženca, v drugem primeru pa za odločanje o pravici zagovornika. Vložnik je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zoper sklep, s katerim je sodišče odločalo o povrnitvi stroškov za zagovornika po pooblastilu obdolžencu, zato ni mogoče pritrditi vrhovni državni tožilki, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, ker naj bi bila vložena v korist zagovornika.
6.Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper t. .i. drugo odločbo, ki ni končna odločba v kazenskem postopku, je po pravnomo0dno kon0danem postopku po prvem odstavku 420. 0lena ZKP dovoljeno vlo7eiti le, 0de je od odlo0ditve vrhovnega sodi610da mo7ene pri0dakovati odlo0ditev o pravnem vpra61anju, ki je pomembno za (i) zagotovitev pravne varnosti, (ii) enotne uporabe prava ali (iii) za razvoj prava preko sodne prakse.
7.Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija zavrnitev predloga za 75-odstotno pove0danje skupne vrednosti storitve z navedbo, da sta predsednik senata in zunajobravnavni senat v izpodbijanih sklepih napa0dno uporabila dolo0dbo tretjega odstavka 7. 0lena sedaj veljavne Odvetni61ke tarife (v nadaljevanju OT) oziroma identi0dno dolo0dbo drugega odstavka istega 0lena prej veljavne OT, po katerih se vrednost storitve zvi61a za drugo in vsako nadaljnje o0ditano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov. V odlo0dnem navaja, da je kazenski postopek zoper obdol7enca tekel zaradi 1tirih posameznih izvr61itvenih ravnanj oziroma dejanj v okviru enega kolektivnega kaznivega dejanja, pri 0emer so dejanja medsebojno lo0dljiva, saj je postopek obsegal zbiranje in izvajanje dokazov za vsako dejanje posebej, obdol7enec pa je bil nazadnje spoznan za krivega le enega izmed 1tirih dejanj, za ostale tri pa je bil opro610den. Izpodbijanemu pravnomo0dnemu sklepu o0ita arbitrarnost in neobrazlo7een odstop od ustaljene sodne prakse Upravnega sodi610da RS in tudi od predhodne odlo0ditve istega sodi610da v isti kazenski zadevi glede stro1kov brezpla0dne pravne pomo0di za istega obdol7enca. V tej zvezi zatrjuje kr61itev po drugem odstavku 371. 0lena v zvezi z drugim odstavkom 92. 0lena in prvim odstavkom 96. 0lena ZKP.
8.Iz povzetega je razvidno, da vlo7enik vse zatrjevane kr61itve navezuje na razlago in uporabo tretjega odstavka 7. 0lena OT. Vrhovno sodi610de je 7ee ve0dkrat presodilo, (i) da je predmet zahteve za varstvo zakonitosti lahko le nezakonita, ne pa tudi nepravilna odlo0dba o stro1kih kazenskega postopka, (ii) da je odlo0dba o stro1kih nezakonita le, 0de je o njih odlo0deno v nasprotju z dolo0dbami ZKP, nepravilna pa, 0de temelji na zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejstev ali 0de gre za nepravilno odmero stro1kov, (iii) da je razlaga in uporaba OT kot podzakonskega akta stvar pravilne odmere stro1kov postopka, iz 0esar sledi, (iv) da jo je mo7ene uveljavljati le s prito7ebo na podlagi tretjega odstavka 374. 0lena ZKP, ni pa je mo7ene uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti. Z zatrjevano nepravilno odmero stro1kov postopka po OT o0dita ne more biti prekr61ena 7. to0dka drugega odstavka 92. 0lena ZKP, saj ta opredeljuje le, kaj sodi med stro1ke kazenskega postopka, prav tako pa tudi ne prvi odstavek 96. 0lena ZKP, ki se nana61a na temelj obveznosti in ne na njeno vi61ino. Vlo7enik v tem delu zahteve za varstvo zakonitosti zato ne uveljavlja nobene kr61itve zakona iz prvega odstavka 420. 0lena ZKP, kar pomeni, da zahteva v tem delu ni dovoljena.
9.Preostanek zahteve za varstvo zakonitosti je namenjen izpodbijanju zavrnitve priznanja stro1kov strokovnih pomo0dnikov obrambe B. B., ki ga je obramba po vlo7enikovih navedbah anga7eirala za dokazovanje dejstva, da slikovni in video posnetki, nastali ob tajnem opazovanju, niso mogli nastati ob zatrjevanem 0asu, ter C. C., ki ga je obramba anga7eirala za dokazovanje prirejenosti posnetkov. Vlo7enik ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodi610da v zadevi I Ips 5961/2013 z dne 6. 12. 2018 navaja, da je treba pri presoji potrebnosti teh stro1kov izhajati iz ustavno zagotovljene pravice do izvajanja aktivne obrambe, pri 0emer izpodbijanemu sklepu o0dita napa0den zaklju0dek, da izdelava strokovnih mnenj v obravnavanem kazenskem postopku ni bila potrebna.
10.Vlo7enik v tem delu zahteve za varstvo zakonitosti smiselno odpira vpra61anje, ali stro1ki za anga7eiranje strokovnega pomo0dnika obrambe sodijo v domet 7. to0dke drugega odstavka 92. 0lena ZKP, na kar pa je Vrhovno sodi610de 7ee odgovorilo. V zadevi I Ips 5961/2013 z dne 6. 12. 2018, na katero se vlo7enik sklicuje, je namre0d presodilo, da je upravi0denost do povrnitve teh stro1kov odvisna od presoje konkretnih relevantnih okoli610din. Tak61na presoja je v obravnavani zadevi razvidna iz 20. to0dke razlogov prvostopenjskega sklepa ter iz 6. do 9. to0dke razlogov drugostopenjskega sklepa. Zunajobravnavni senat je vlo7eniku pritrdil v stali610du, da je obdol7enec v posameznih primerih lahko upravi0den do povrnitve stro1kov za strokovnega pomo0dnika, vendar je sprejel presojo predsednika senata, da mnenji strokovnih pomo0dnikov nista bili potrebni za izvajanje obrambe, saj je sodi610de dejstva, ki jih je obramba 7elela dokazati, ugotavljalo s pomo0do sodnega izvedenca telekomunikacijske stroke dr. Mitje 60tularja, kar je razvidno iz dokazne ocene v 8. in 14. to0dki sodbe sodi610da prve stopnje. Iz navedenega izhaja, da vlo7enik s svojimi navedbami ne izpodbija presoje sodi610da o pravnem vpra61anju, temve0d izra7ea svoje nestrinjanje z dejanskimi zaklju0dki, kar z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mo7ene (drugi odstavek 420. 0lena ZKP).
C.
11.Vrhovno sodi610de je ugotovilo, da zahteva za varstvo zakonitosti ne vsebuje vpra61anj, ki bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Glede na ugotovljeno zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. 0lena ZKP, zato jo je Vrhovno sodi610de zavrglo na podlagi drugega odstavka 423. 0lena ZKP.
Odlo0ditev je bila sprejeta soglasno.
-------------------------------
1Odlo0dbe Vrhovnega sodi610da RS I Ips 53452/2020 z dne 17. 4. 2025, I Ips 23226/2018 z dne11. 2. 2021, I Ips 17137/2014-173 z dne 21. 4. 2016 in I Ips 117/2011 z dne 14. 7. 2011.