Jedro

Določila tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, da s prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, ni dopustno razumeti brez upoštevanja zakonskih predpostavk za izvršbo, med katerimi je obstoj izvršilnega naslova temeljna predpostavka.

- Pojasnjene učinke subrogacije lahko izvršilno sodišče upošteva le za preživninske terjatve otroka, kot so te opredeljene v izvršilnem naslovu zoper preživninskega zavezanca.

- Prevzema dolga po tretji osebi, ki se nanaša na zakonsko obveznost preživljanja otrok s strani staršev, ne dopuščajo določila prvega odstavka 103. in 123. člena ZZZDR, ki opredeljujejo, da so starši dolžni preživljati svoje otroke. Zaradi prisilne narave teh določil ni dopusten drugačen dogovor, tako tudi ne sprememba preživninskega zavezanca na način, da bi namesto staršev s pogodbo prevzel preživninsko obveznost kdo tretji.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: - „Ugovoru se delno ugodi, sklep o izvršbi razveljavi v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od posameznih izterjevanih mesečnih zneskov, in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne. V ostalem se ugovor zavrne.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu I. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice (I. točka izreka) in delno ustavilo izvršbo za v izreku navedena plačana zneska (II. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi izpodbija odločitev o zavrnitvi ugovora in uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev določb postopka. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določilo 427. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki opredeljuje tudi domnevo, da je upnik privolil v prevzem dolga, če je brez omejitev sprejel izpolnitev od prevzemnika, ki jo je izpolnil v svojem imenu. Sklicuje se na nakazila prevzemnice dolga na račun upnika. Prilaga izjavo z dne 19. 3. 2013 in potrdila o plačilih. Uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker ji odgovor na ugovor ni bil vročen pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uradni pritožbeni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) je pokazal, da upnik nima izvršilnega naslova za zakonske zamudne obresti od posameznih izterjevanih mesečnih zneskov. Odsotnost izvršilnega naslova je ugovorni razlog, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti, če dolžnik v tej smeri ni podal ugovora (2. točka prvega in drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6. Upnik je v obravnavani zadevi predložil kot izvršilni naslov sodno poravnavo I P 204/2007, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu dne 6. 11. 2008, v kateri je opredeljena le mesečna preživninska obveznost brez stranske obveznosti zamudnih obresti. V skladu z načelom formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, ki ga samo ne sme vsebinsko dopolnjevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Predložena upravna odločba PS00260/2009/000 z dne 19. 8. 2009, s katero je bila priznana pravica do nadomestila preživnine, pojasnjene odsotnosti izvršilnega naslova za zamudne obresti ne odpravlja. Ta skupaj z obvestilom o prehodu terjatve dokazuje le vstop (zakonsko subrogacijo) Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad) v položaj otroka kot upnika v razmerju do preživninskega zavezanca, ne predstavlja pa samostojnega izvršilnega naslova zoper preživninskega dolžnika. Določila tretjega odstavka 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), da s prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, ni dopustno razumeti brez upoštevanja zakonskih predpostavk za izvršbo, med katerimi je obstoj izvršilnega naslova temeljna predpostavka. Pojasnjene učinke subrogacije lahko izvršilno sodišče upošteva le za preživninske terjatve otroka, kot so te opredeljene v izvršilnem naslovu zoper preživninskega zavezanca.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in spremenilo I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu I. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnica je ugovor prevzema dolga s strani tretje osebe gradila na pogodbi o prevzemu dolga in dejstvu seznanitve upnika s prevzemom. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje gola seznanitev upnika s prevzemom ne zadošča za veljavnost prevzema dolga, ampak mora v prevzem upnik privoliti (427. člen OZ), česar dolžnica v ugovoru ni zatrjevala. Dolžnica v ugovoru ni zatrjevala niti zakonskega dejanskega stanu iz tretjega odstavka 427. člena OZ, da je upnik brez omejitve sprejel izpolnitev od prevzemnika dolga, kar utemeljuje domnevo privolitve v prevzem dolga. Trditve in dokazi v tej smeri, podani s strani dolžnice šele v pritožbi, so nedopustne novote, ki jih sodišče druge stopnje ne sme upoštevati, saj dolžnica ni pojasnila, zakaj jih ni mogla navesti pravočasno že v postopku pred sodišče prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi 15. členom ZIZ). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa te trditve in dokazi niti niso bili v zvezi z odločilnimi dejstvi.

9. K razlogom sodišča prve stopnje za zavrnitev ugovora sodišče druge stopnje dodaja, da prevzem dolga ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi, kar ima za posledico njegovo ničnost , na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 86. člena in 92. člen OZ). Prevzema dolga po tretji osebi, ki se nanaša na zakonsko obveznost preživljanja otrok s strani staršev, ne dopuščajo določila prvega odstavka 103. in 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki opredeljujejo, da so starši dolžni preživljati svoje otroke. Zaradi prisilne narave teh določil ni dopusten drugačen dogovor, tako tudi ne sprememba preživninskega zavezanca na način, da bi namesto staršev s pogodbo prevzel preživninsko obveznost kdo tretji.

10. Ker je šlo za edini v ugovoru naveden razlog, je bil tak ugovor nesklepčen, s čimer je tudi odpadla potreba po odgovoru na ugovor, saj je ta smiseln le, če so v ugovoru navedena pravno odločilna dejstva, torej takšna, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ). Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor že zaradi nesklepčnosti ugovora in svoje odločitve ni oprlo na odgovor na ugovor, ni storilo zatrjevane kršitve dolžničine pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) s tem, ko ji ni vročilo odgovora na ugovor pred sprejemom izpodbijane odločitve.(1)

11. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Sicer mora biti možnost vplivanja na odločitev sodišča prve stopnje zagotovljena strankam tudi v postopkih, kjer je sicer bistveno, da se izda odločitev brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki, zato je tudi v teh postopkih vzpostavljena zahteva po kontradiktornosti že na prvi stopnji sojenja, ki mora biti zagotovljena že v ugovornem postopku pred sodišče prve stopnje in ne šele v pritožbenem postopku. Primerjaj Galič, A: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 254. Vendar zahteva, ki izhaja iz pravice do izjave, da sodišče za podlago odločbe ne sme upoštevati nobenih dejstev in dokazov, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, v pojasnjeni situaciji ni bila prekršena.