Jedro

Ker je zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki kot delodajalcu prenosniku še traja, za poziv nazaj na delo k delodajalcu prenosniku in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja s strani delodajalca prenosnika, odvisen oziroma neposredno povezan s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti obvestila o spremembi delodajalca, ga je mogoče uveljavljati le pod enakimi pogoji, to je skladno s 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR. Tožnica ni tako ravnala, saj od tožene stranke kot delodajalca prenosnika ni zahtevala odprave kršitve, ampak je tožbo vložila neposredno na sodišče. To pomeni, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za dopustnost sodnega varstva in je tožbo potrebno zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in tožba (z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, vrnitev na delo k toženi stranki, priznanje pravic iz delovnega razmerja, plačilo davkov in prispevkov ter neto plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila) z a v r ž e. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da sta obvestilo o spremembi delodajalca z dne 31.8.2005 in obvestilo zaposlenemu z dne 30.9.2005, ki ju je izdala tožena stranka, nezakoniti (I. točka izreka sodbe in sklepa) ter zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki še traja, za poziv nazaj na delo, za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, za plačilo zapadlih neto plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače in za plačilo pripadajočih prispevkov in davkov (II/1. točka izreka sodbe in sklepa). Poleg tega je sodišče prve stopnje odločilo, da krije tožnica sama svoje stroške postopka (II/2. točka izreka sodbe in sklepa).

Tožnica je vložila pritožbo zoper II. točko izreka navedene sodbe in sklepa iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedla je, da je sodišče prve stopnje zgolj sledilo navedbam tožene stranke, navedb tožnice pa ni obravnavalo, niti ni izvajalo z njene strani predlaganih dokazov. Ob prevzemu je bila v dobri veri, da gre za prenos del, ki jih je opravljala pri toženi stranki, na delodajalca prevzemnika, česar sodišče prve stopnje ni presojalo. V danem primeru sploh ni prišlo do prevzema dela podjetja, ker prevzeti delavci niso izpolnjevali zakonsko zahtevanih pogojev: niso predstavljali skupka organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti. Tako niso bili podani razlogi za prenehanje tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki, ravnanje, na podlagi katerega je opravljanje dela domnevno prenesla na novega delodajalca in ki je povzročilo odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa predstavlja obid zakona. Tožnici tudi ni bila dana nobena druga možnost, kot da prične z delom pri delodajalcu prevzemniku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 52/07) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, na katero je potrebno paziti po uradni dolžnosti, saj je odločalo o zahtevku, za katerega niso bili izpolnjeni vsi pogoji za sodno varstvo.

Tožnica je v tem sporu uveljavljala nezakonitost obvestil z dne 31.8.2005 in 30.9.2005, ki sta bili izdani zaradi spremembe delodajalca in na podlagi katerih je pričela z delom pri novem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je njeno tožbo v tem delu zavrglo, saj je štelo, da niso izpolnjene predpostavke za dopustnost sodnega varstva, ker tožnica pred vložitvijo tožbe ni zahtevala odprave kršitev po določbi 1. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02), direktno sodno varstvo po določbi 3. odstavka istega člena ZDR ni predvideno, ker ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja. Zoper takšen sklep se tožnica ni pritožila in ga pritožbeno sodišče skladno z določbo 1. odstavka 350. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP ni presojalo.

Čeprav je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti obvestila o spremembi delodajalca ter o prehodu pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na delodajalca prevzemnika, je meritorno presojalo zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki kot delodajalcu prenosniku še traja, za poziv nazaj na delo k delodajalcu prenosniku in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja s strani delodajalca prenosnika. Tožbeni zahtevek v tem delu je zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije na podlagi ugotovitve, da je tožnica v skladu z določbo 73. člena ZDR prešla k delodajalcu prevzemniku in zato ne more uveljavljati pravic iz delovnega razmerja do tožene stranke - delodajalca prenosnika. Ker pa je takšen zahtevek odvisen oziroma neposredno povezan s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti obvestila o spremembi delodajalca, ga je mogoče uveljavljati le pod enakimi pogoji, to je skladno s 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR. Tudi o tožbenem zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, vrnitev na delo k toženi stranki - delodajalcu prenosniku in priznanje pravic iz delovnega razmerja tako sodišče prve stopnje ne bi smelo določati meritorno, ampak bi moralo tožbo v celoti zavreči, ker glede tožbenega zahtevka tudi v tem delu niso izpolnjene predpostavke za sodno varstvo v skladu s 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR in ne gre za zahtevek, glede katerega je dopustno neposredno sodno varstvo po 3. odstavku istega člena ZDR. Odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v primeru, kadar niso podane procesne predpostavke za sodno varstvo, ni dopustno, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 3. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ob ugotovitvi, da je podana navedena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, po določilu 2. odstavka 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje) in tožbo zavrglo.

Na preostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče po določilu 1. odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja, saj se nanašajo na materialnopravno utemeljenost zahtevkov in za odločitev niso bistvene.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. in 2. odstavka 165. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 154. člena istega zakona. Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožnica sama krije svoje stroške, saj je s pritožbo uspela le delno, pa še ta uspeh ne pomeni uspeha v tem individualnem delovnem sporu.