Jedro

Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.

Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.

Izrek

Pritožbi predlagateljev se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko I izreka potrdi.

Pritožbam prve, drugega in tretje nasprotne udeleženke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko II izreka spremeni tako, da ta poslej glasi: Predlagatelja sta dolžna v 15 dneh prvi, drugemu in tretji nasprotni udeleženki povrniti stroške v znesku 463,50 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan od vročitve sklepa dalje, do plačila.

Predlagatelja sta dolžna prvi, drugemu in tretji nasprotni udeleženki v 15 dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 88,00 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan od vročitve sklepa dalje, do plačila.

Prva, drugi in tretja nasprotna udeleženka sami trpijo stroške odgovora na pritožbi predlagateljev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka zavrnilo predloga predlagateljev J. in A. V. za spremembo stikov z vnukoma predlagateljev mladoletnima I. in U. V., kot so bili ti določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 26. 3. 2010, opr. št. N 243/2009 in sicer tako, da bi se ti spremenili tako, da bi se sedaj izvajali z osebnim stikom, ki bi se izvajal vsako soboto v vsakem tekočem mesecu tako, da bi mati obeh mladoletnih otrok D. V. oba otroka pripeljala ob 9.00 uri pred stavbo O. S. K. ter jih tam ob 18.00 uri tudi prevzela. Pod točko II izreka sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške tega postopka.

Navedeni sklep so s pritožbami izpodbijali oba predlagatelja, prva nasprotna udeleženka, drugi nasprotni udeleženec in tretja nasprotna udeleženka.

Predlagatelja sta v identičnih pritožbah sklep sodišča prve stopnje izpodbijala zaradi zatrjevanih vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP ter predlagala, da se njunima pritožbama ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbah sta navajala, da sodišče prve stopnje ni prepoznalo osnovnega problema tega postopka, da mati mladoletnih otrok D. V. iz lastnih vzgibov in motivov nasprotuje komunikaciji predlagateljev kot starih staršev z otrokoma in sama odklanja vsakršno komunikacijo s predlagateljema. Zato sta predlagatelja tudi podala predmetni predlog sodišču, ki pa odgovornosti za spremembo obstoječega režima stikov, ki je neprimeren in ni več v korist mladoletnih otrok, ni sprejelo. Sedaj določeni pisemski stiki so v času elektronske komunikacije vsebinsko neprimerni, zdajšnja starost otrok in njuna vključenost v šolski izobraževalni sistem kot novi okoliščini pa narekujejo spremembo stikov. Sicer pa bi glede na to, da mati otrok odklanja spremembo stikov, morala mladoletna otroka v tem postopku imeti skrbnika za poseben primer, ker se njuna interesa in interes matere izključujejo.

Prva, drugi in tretja nasprotna udeleženka so v identičnih pritožbah izpodbijali odločitev sodišča prve stopnje pod točko II izreka sklepa, torej odločitev o stroških postopka. Zatrjevali so, da uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in predlagali, da se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi spremeni tako, da se stroške nasprotnih udeležencev naloži v plačilo predlagateljema oziroma, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev o stroških razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbah so navajali, da je podano nasprotje med odločitvijo v I. točki izreka in z obrazložitvijo II. točke izreka, s tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka, saj sodišče že urejenih stikov ni spremenilo, ker je ugotovilo, da takšna sprememba ne bi bila v korist otrok, odločitev o stroških pa sprejelo na podlagi ugotovitve, da je predmetni nepravdni postopek potreben v korist otrok. Predlagatelja sta predlog za spremembo stikov vložila kljub neizvajanju že sedaj določenih stikov, pri čemer je iz njunih ravnanj in izjav razvidno, da ne razumeta bistva tega postopka in nerazumno vztrajata pri svojih zahtevah po osebnih stikih z otrokoma, iz izjav katerih pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jih ta ne želita. Otroka sta od tega postopka imela le stres. Zato je bil postopek izveden izključno v interesu predlagateljev in nikakor ne v korist otrok. Sodišče prve stopnje pa je tudi spregledalo, da predlagatelja z vlaganjem predlogov za spremembo stikov namenoma finančno izčrpavata nasprotne udeležence, ki si morajo za zastopanje v postopku zagotoviti strokovno pravno pomoč, to pa morajo tudi plačati. To pa zmanjšuje njihove razpoložljive prihodke. Nesprejemljivo je, da bi morala mladoletna otroka, stara 8 in 10 let, sama zagotoviti denar za pokritje stroškov sodnega postopka.

Predlagatelja sta na pritožbe nasprotnih udeležencev odgovorila, prva, drugi in tretja nasprotna udeleženka pa so odgovorili na pritožbi predlagateljev. V vseh odgovorih na pritožbe so njihovi vložniki zatrjevali neutemeljenost pritožbenih razlogov in predlagali zavrnitev pritožb. O pritožbah predlagateljev: Pritožbi predlagateljev nista utemeljeni.

Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so bili stiki med predlagateljema in mladoletnima otrokoma, to je vnukoma predlagateljev mladoletno I. in mladoletnim U. V., urejeni s sklepom Okrožnega sodišča v Celju N 243/2009 z dne 26. 3. 2010, ki je postal pravnomočen po zavrnitvah pritožb predlagateljev po pritožbenem sodišču dne 2. 9. 2010. Z navedeno odločbo so bili med predlagateljema in mladoletnima otrokoma določeni le posredni stiki preko pisnih sporočil, razglednic in voščil, ne pa tudi osebni stiki, ki sta jih predlagala predlagatelja, saj je glede teh bilo ugotovljeno, da zaradi travmatskih dogajanj v preteklosti, v katerih sta sodelovala predlagatelja in otroka in zaradi katerih se mladoletna otroka predlagateljev bojita, niso v korist mladoletnih otrok. Predlagatelja sta v predmetnem predlogu za ponovno ureditev stikov, s katerim sta (ponovno) predlagala določitev osebnih stikov z mladoletnima otrokoma, kot spremenjene okoliščine zatrjevala sedanjo vključenost obeh mladoletnih otrok v izobraževalni sistem v osnovni šoli, željo mladoletnih otrok po osebnih stikih s starima staršema in potek časa, zaradi česar sta tako predlagatelja kot mladoletna otroka starejša. Sodišče prve stopnje je na podlagi izjav mladoletnih otrok, sedaj 8 letne I. in 10 letnega U. ter poročila Centra za socialno delo S. K. ugotovilo, da si mladoletna otroka osebnih stikov s predlagateljema ne želita, zaradi travmatskih izkušenj, ki so bile ugotovljene in upoštevane že v postopku N 243/2009, v katerem je bila izdana odločba o ureditvi stikov na posreden način, pa se ju (še vedno) bojita. Ob ugotovljenem je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da nadaljnji zatrjevani okoliščini, ki sta jih predlagatelja dokazovala z lastnimi izpovedbami (kljub pozivu sodišča izvedenca ustrezne stroke nista predlagala) da so vsi sedaj starejši (glede na izdano odločbo v zadevi N 243/2009 torej za dve leti) in da sta sedaj oba otroka šoloobvezna (kar sicer ni v celoti res, saj iz zadeve N 243/2009 izhaja, da je mladoletni U. v času izdaje odločbe obiskoval drugi razred osnovne šole), ne predstavljata sami po sebi spremenjenih razmer, zato pa predlagatelja nista dokazala spremenjenih razmer, ki bi nastale od izdaje odločbe o ureditvi stikov in izkazanost katerih bi dopuščala ponovno odločanje o novi, spremenjeni ureditvi stikov. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o predlogu predlagateljev za spremembo s sodno odločbo že urejenih stikov je tako v skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP in 106.a členom Zakona o o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s takšno odločitvijo pa je sodišče prve stopnje ravnalo tako v skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije kot 3. členom Zakona o sodiščih (slednja določata, da so sodniki pri izvrševanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakone). Pritožbeni očitki predlagateljev o materialnopravni zmotnosti izpodbijane odločitve in o “nesprejemanju odgovornosti sodišča za izvrševanje svojih pooblastil”, so tako neutemeljeni.

Predlagatelja v postopku pred sodiščem prve stopnje nista nikoli zatrjevala ali uveljavljala obstoja kolizije interesov med materjo – prvo nasprotno udeleženko in mladoletnima otrokoma – drugim in tretjo nasprotno udeleženko v tem postopku. V pripravljalni vlogi z dne 16. 12. 2011, s katero sta po pozivu sodišča dopolnila predlog, sta celo izrecno navedla, da sama menita, da mati v tem postopku mladoletna otroka lahko zastopa kot zakonita zastopnica. V predmetnem postopku, kjer predlagatelja kot stara starša tudi zoper mladoletna otroka kot nasprotna udeleženca uveljavljata spremembo s sodno odločbo že urejenih stikov, drugi odstavek 106.a člena ZZZDR pa prvenstveno določa kot osebe, ki se s tretjim sporazumevajo o stikih mladoletnih otrok, starše otrok (otroke pa le, če so sposobni razumeti pomen sporazuma), pa med interesi mladoletnih otrok in njune matere v razmerju do predlagateljev ne more biti kolizije interesov, ki bi narekovali postavitev skrbnika za poseben primer otrokoma. Ta ne izhaja tudi iz odločilnih ugotovitev sodišča, na katere je naslonilo svojo odločitev. Zato so tudi tovrstni pritožbeni očitki pritožnikov neutemeljeni. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izpodbijanim sklepom niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko I izreka potrdilo.

Izrek o pritožbenih stroških predlagateljev je odpadel, ker predlagatelja pritožbenih stroškov nista priglasila. Prva, drugi in tretja nasprotna udeleženka z navedbami v odgovoru na pritožbi predlagateljev niso z ničemer doprinesli k odločitvi pritožbenega sodišča o pritožbah predlagateljev. Zato priglašeni stroški odgovorov na pritožbi niso bili potrebni in nasprotni udeleženci do njihove povrnitve niso upravičeni.

O pritožbah prve, drugega in tretje nasprotne udeleženke: V predmetnem postopku ureja upravičenost strank do povrnitve stroškov postopka 35. člen ZNP, ki v svojem izhodišču res izhaja iz namena nepravdnih postopkov, ki je v interesu udeležencev teh postopkov za ureditev njihovih pravnih razmerij. Vendar pa nasprotni udeleženci v pritožbah utemeljeno opozarjano na posebnosti konkretnega postopka. V postopku sta predlagatelja kot stara starša mladoletnih otrok predlagala spremembo s sodno odločbo že urejenih stikov med njima in mladoletnima otrokoma, to pa z vzpostavitvijo osebnih stikov in komaj dobro leto od pravnomočnosti odločbe, s katero so bili določeni posredni stiki preko pisem, ki pa jih skoraj nista izvrševala (predlagatelj sploh ne, predlagateljica pa le občasno). Iz izpovedbe samih predlagateljev v predmetnem postopku izhaja, da sodne odločitve o izvrševanju posrednih stikov nista sprejela (ker so po besedah predlagateljice “brezvezni”). V predmetnem postopku s strani predlagateljev zatrjevane spremenjene okoliščine so se izkazale kot pravno nepomembne oziroma neresnične. Zato pa so utemeljene pritožbene trditve nasprotnih udeležencev, da predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka. Ti v zvezi s postopkom pred sodiščem prve stopnje stroškovnikom nasprotnih udeležencev in glede na določila Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) znašajo 463,50 EUR in jih predstavlja nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v znesku 89,70 EUR, nagrada za narok po tar. št. 3102 ZOdvT v znesku 82,80 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT v znesku 38,50 EUR, potni stroški pooblaščenca nasprotnih udeležencev za priglašen trikratni prihod na naroke 177,00 EUR (trikrat po 59,00 EUR), potni stroški za trikratni prihod strank na naroke 55,50 EUR.

Ob utemeljenosti pritožb nasprotnih udeležencev in iz zgoraj obrazloženih razlogov pa so nasprotni udeleženci kot pritožniki upravičeni tudi do povrnitve potrebnih pritožbenih stroškov v znesku 88,00 EUR. Te sicer predstavlja nagrada za postopek po tar. št. 3220 ZOdvT v znesku 50,00 EUR, stroški po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 10,00 EUR, 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT v znesku 12,00 EUR in sodna taksa za pritožbo v višini 16,00 EUR.

Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, še zlasti razlogov v točki 27, je sodišče prve stopnje predloga predlagateljev zavrnilo zaradi nedokazanosti spremenjenih okoliščin, ki bi dopuščale ponovno ureditev oziroma spremembo že urejenih stikov. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki nasprotnih udeležencev o nasprotju odločilnih dejstev sprejete odločitve o glavni stvari in o stroških postopka ter s tem podanosti absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

Utemeljenim pritožbam nasprotnih udeležencev je zato pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi pod točko II spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka, upoštevajoč enake razloge iz pravne podlage pa je odločilo tudi o priglašenih pritožbenih stroškov nasprotnih udeležencev ter jih naložilo v plačilo predlagateljema.

Predlagatelja stroškov odgovorov na pritožbe nasprotnih udeležencev nista priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.