Up-164/95

Up-177/95

22/11-1995

19/12-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb Z.L., v priporu v Zaporih R., ki ga zastopa A. R., odvetnik v M., na seji senata dne 22/11-1995 in dne 19/12-1995

s k l e n i l o:

Ustavni pritožbi Z.L. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kr 110/95 z dne 26/10-1995 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kr 112/95 z dne 15/11-1995 se ne sprejmeta v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je 4/11-1995 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa prvonavedeno odločbo, s katero je sodišče zavrnilo predlog za prenos krajevne pristojnosti. S to odločitvijo sodišča naj bi bila kršena pritožnikova pravica do nepristrankega sodnika. Pritožnik gladovno stavka, zahteva po zagotovitvi nepristranskega sojenja pa naj bi bila ena od zahtev v zvezi z gladovno stavko, pri čemer bi po mnenju pritožnika sodišče lahko taki zahtevi že iz razlogov humanosti ugodilo, saj naj bi pritožnik zahteval le nekaj, kar naj bi bilo v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku.

2.Dne 22/11-1995 je pritožnik vložil ustavno pritožbo še zoper v izreku tega sklepa drugonavedeno odločitev sodišča, s katero je bil prav tako zavrnjen predlog za prenos krajevne pristojnosti. V njej pritožnik navaja, da je začel gladovno stavko z zahtevo, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v njegovi zadevi, ker naj bi dosedanji potek obravnave pokazal, da ne more zaupati predsedniku senata in predsedniku sodišča. Navaja, da je sodišče s tem sklepom ponovno zavrnilo prenos krajevne pristojnosti, čeprav naj bi bilo med tem zaradi gladovne stavke že ogroženo pritožnikovo zdravje in življenje in kljub temu, da je pritožnik gladovno stavko začel pod pogojem, da od nje odstopi, če se ugodi tej zahtevi zaradi zagotovitve njegove pravice do nepristranskega sodnika. Pritožnik meni, da je nerazumljivo, da sodišče taki zahtevi niti za riziko pritožnikovega življenja ne ugodi. Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi ter samo določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v kazenskem postopku.

B.

3.Senat Ustavnega sodišča je odločil o ustavni pritožbi zoper v izreku tega sklepa prvonavedeno sodno odločbo na seji dne 22/11- 1995, ko je istočasno odločil tudi o ustavni pritožbi zoper Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 989/95 z dne 30/10-1995 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. Ks 194/95 z dne 23/10- 1995. Ker so se v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) trije sodniki tega sodišča izrekli za sprejem ustavne pritožbe zoper citirana posamična pravna akta, o tem delu Ustavne pritožbe odloča Ustavno sodišče na podlagi 59. člena ZUstS. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Kr 110/95 z dne 26/10-1995 pa v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS ni sprejeta v obravnavo iz razlogov, ki so v nadaljevanju navedeni.

4.Ker se pritožnikova ustavna pritožba, vložena dne 22/11-1995, ki jo je sodišče prejelo dne 23/11-1995, nanaša prav tako na sklep o zavrnitvi predloga za prenos krajevne pristojnosti in ker so pritožnikovi razlogi za njeno izpodbijanje enaki kot pri ustavni pritožbi, vloženi dne 4/11-1995, je senat sklenil o obeh ustavnih pritožbah odločiti z istim sklepom.

5.Sodišče pri odločanju o predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni kršilo pritožnikove pravice do nepristranskega sodnika. Pravico do nepristranskega sodnika po določbi 23. člena Ustave lahko pritožnik uveljavlja z institutom izločitve sodnika ali sodnikov z istočasnim navajanjem in utemeljevanjem pravnih razlogov, ki so zakonska podlaga za izločitev sodnika. Gladovna stavka pritožnika ni pravno utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo dovoljeno zahtevati izločitev sodnika oziroma po pravnomočni odločitvi o izločitvi vseh kazenskih sodnikov Okrožnega sodišča v Kranju tudi prenos krajevne pristojnosti. Drugih utemeljenih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za kršitev ustavne pravice do nepristranskega sodnika, pa pritožnik ne navaja, kajti navedbe, da naj bi sodnik v postopku zoper drugo osebo domnevno kršil procesna pravila, niso razlog, s katerim je mogoče utemeljevati izločitev sodnika.

6.Ker zatrjevana kršitev človekovih pravic očitno ni podana, je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana mag. Janez Snoj in dr. Janez šinkovec. Sklep je sprejel soglasno.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič