Jedro

Premet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitosti sklepa o zavrženju prosilkine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postavitvijo novega izvedenca v nepravdni zadevi. Tožničini ugovori se nanašajo na predlagano razrešitev odvetnice A.A., o kateri pa še ni bilo odločeno, in ki se na omenjeno zadevo direktno ne nanaša. Ti ugovori tako ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da zavrže prošnjo prosilke z dne 27. 11. 2015 v zvezi s postavitvijo novega izvedenca za izdelavo izvedeniškega mnenja v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani N 509/2014 zaradi razdružitve solastnega premoženja.

2. V obrazložitvi se sklicuje na prvi odstavek 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 34. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotavlja, da je bila prosilki z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2744/2014 z dne 19. 11. 2014 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani N 509/2014 zaradi razdelitve solastnega premoženja, v katerem prosilka želi postavitev novega izvedenca, ki bi izdelal drugo izvedeniško mnenje. Za izvajalko brezplačne pravne pomoči je bila nazadnje postavljena odvetnica A.A. v Ljubljani. Prosilka je ponovno predlagala razrešitev postavljene izvajalke brezplačne pravne pomoči. O njenem predlogu pristojni organ za BPP še ni odločil. 3. Ugotavlja, da je sestava in vložitev vloge oz. vložitev zahteve za postavitev novega izvedenca ena izmed vlog oz. pravnih dejanj stranke v okviru predlaganja novih dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodi v obliko in obseg brezplačne pravne pomoči pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, ki pa je bila prosilki z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani že dodeljena. Postavljena odvetnica je ne glede na prosilkin predlog za razrešitev izvajalca brezplačne pravne pomoči dolžna zastopati prosilko vse do pravnomočnosti odločbe o razrešitvi.

4. Glede na navedeno je organ za BPP prosilkino prošnjo na podlagi 4. točke 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP kot nedovoljeno zavrgel. 5. Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba napačna. Prav tako je zadeva izvzeta iz konteksta. V zadevi bi morali biti izdani trije sklepi za vsako zadevo posebej. V bistvu gre za razrešitev odvetnice A.A., ki tožnice ne sme nasilno zastopati, saj ji je tožnica že večkrat preklicala vsa pooblastila. Odvetnico bi moral upravni organ že zdavnaj razrešiti in dodeliti novega odvetnika, ki ga tudi poimensko imenuje. Meni, da je sodnica, ki je odločila v omenjeni zadevi, krivična do nje. Poudarja, da svojo dediščino rabi zase, ne pa za odvetnico. Sporno zadevo je treba prepustiti drugemu izvedencu, ki bo ocenil stanovanje na vsaj 100.000.00 EUR ter podal mnenje, da je delitev stanovanja v naravi možna. Smiselno sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zadevi je odločilo izven glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče se z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami obeh organov v izpodbijani odločbi strinja. Prav tako se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja upravni organ. Sodišče se nanje v izogib ponavljanju, po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 sklicuje.

10. Pri tem še pripominja, da je premet presoje v tem upravnem sporu pravilnost in zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrženju prosilkine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postavitvijo novega izvedenca v zadevi N 509/2014 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tožničini ugovori se nanašajo na predlagano razrešitev odvetnice A.A., o kateri pa še ni bilo odločeno, in ki se na omenjeno zadevo direktno ne nanaša. Omenjeni ugovori tako ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.