Jedro

S prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku ponovno uveljavljen dogovor o krajevni pristojnosti ni dovoljen, če tožeča stranka še kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ni vložila pritožbe zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo, ne glede na pravilno in pravočasno uveljavljen sporazum o krajevni pristojnosti, odločeno drugače in je zadeva na podlagi pravnomočnega sklepa odstopljena v reševanje drugemu sodišču kot je bilo dogovorjeno in se tudi sodišče, ki mu je zadeva odstopljena v reševanje ne more več izreči za krajevno nepristojno, ker je o dogovoru o krajevni pristojnosti (ki ni v nasprotju z določili o izključni krajevni pristojnosti) že pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da izrek sklepa glasi: “Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.” Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opr.št. I Pg 814/2008 z dne 16.1.2009 izreklo: ”1. Okrožno sodišče v Celju ni krajevno pristojno za odločanje v tem gospodarskem sporu;

2.Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnemu sodišču.” V obrazložitvi sklepa je navedlo: “Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani-centralni oddelek za verodostojno listino zoper toženi stranki vložila izvršilni predlog za plačilo zneska 258.570,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.5.2008 dalje. V izvršilnem predlogu je navedla, da je v primeru dolžnikovega ugovora med strankama dogovorjena krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. V vlogi z dne 13.1.2009 pa je tožeča stranka sklicevanje na dogovorjeno krajevno pristojnost drugega sodišča ponovila in priložila Pogodbo o kratkoročnem kreditu št. 128376-006 z dne 23.02.2007 in poroštveno pogodbo z dne 23.02.2007. V 69. členu ZPP je določeno, da se stranki lahko sporazumeta , da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno , toda le, če je to sodišče stvarno pristojno in če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. Tak sporazum velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore , ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja.

Sodišče ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za reševanje spora, ki izvira iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 23.02.2007 (na list. št. ...), sklenjene s prvo toženo stranko oziroma Poroštvene pogodbe z dne 23.02.2007 (na list. št. ...), sklenjene z drugo toženo stranko. V obeh pogodbah je bila med njunima pogodbenima strankama za reševanje sporov iz teh pogodb dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v L. (17. člen kreditne pogodbe in 13. člena poroštvene pogodbe). Sodišče še ugotavlja, da ne gre za spor, za katerega bi bilo po določbah ZPP ali kašnega drugega zakona, izključno pristojno katero drugo sodišče v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je predlagala odstop zadeve sodišču v Ljubljani, pisni dogovor o krajevni pristojnosti tega sodišča pa je tudi priložila svoji vlogi z dne 13.1.2009, prej ga itak, upoštevaje način in postopek poteka vlaganja “elektronske" izvršbe niti ni mogla predložiti, sodišče pa glavne obravnave še ni razpisalo.

Glede na navedeno je sodišče odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tem sporu in da se bo po pravnomočnosti sklepa, zadeva odstopila, upoštevaje sporazum pravdnih strank, krajevno in stvarno pristojnemu sodišču – to je Okrožno sodišče v Ljubljani.” Zoper navedeni sklep je po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo drugo tožena stranka J. C. – N. d.o.o. iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga pritožbenemu sodišču , da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Celju.

V obrazložitvi pritožbe je navedla, da je navedeni gospodarski spor začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se je vodil pod opr. št. VL 27873/2008. Tožeča stranka, takrat upnik, je v predlogu za izvršbo navedla, da se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Torej je tožeča stranka navedla domnevno pogodbeno dogovorjeno pristojnost (glede na to da drugo tožena stranka uveljavlja ničnost pogodbe, je tudi ta dogovor ničen).

Drugo tožena stranka je zoper izdani sklep o izvršbi opr. št. VL 27873/2008 vložila pravočasen, dovoljen in obrazložen ugovor, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) s sklepom opr. št. VL 27873/2008 z dne 20.8.2008: pod točko 1.izreka sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in pod točko 2. izreka sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.

Sklep o razveljavitvi je bil vročen tudi tožeči stranki, ki pa zoper ta sklep ni vložila pritožbe , kar pomeni , da je odločitev iz sklepa pravnomočna.

Drugo tožena stranka se ne strinja z razlogi sodišča v izpodbijanem sklepu, da je ugovor pristojnosti dopusten, ker naj bi tožeča stranka glede na potek “elektronske” izvršbe ne bi mogla predložiti pisnega dogovora o krajevni pristojnosti.

Obrazec za vložitev “elektronske” izvršbe namreč predvideva ravno označbo pristojnega sodišča. Če pa na podlagi ugovora in razveljavitve izvršilno sodišče odstopi zadevo na (po mnenju stranke) napačno sodišče, pa imata obe stranki možnost vložitve pritožbe, s katero preprečita, da bi z učinkom pravnomočnosti zadeva odstopljena določenemu sodišču. Sprememba pristojnosti je na ugovor stranke prav tako možna le v skladu z 22. členom ZPP, kar pomeni, da je ugovor krajevne pristojnosti mogoč do razpisa obravnave le toženi stranki, po uradni dolžnosti pa se lahko sodišče izreče le v primeru izključne krajevne pristojnosti.

Ker je v obravnavi zadevi sklep o določitvi pristojnosti pravnomočen (opr. št. VL 27873/2008), ker tožeča stranka zoper ta sklep ni vložila pritožbe, ugovor krajevne pristojnosti lahko poda le tožena stranka (določba člena 22 ZPP), ker ne gre za zadevo, v kateri bi se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno zaradi izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča, je odločitev v izpodbijanem sklepu napačna.

Drugo tožena stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi (I. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z določbo člena 366 ZPP), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke II. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po uradni dolžnosti ugotovljenih kršitev določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ni zaznalo, pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje dejansko storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po I. odstavku 339. člena ZPP, ko je nepravilno uporabilo določbo člena 69 ZPP in se (smiselno) sklicevalo še na določbo člena 22 ZPP , ko je obrazložilo, da se je lahko izreklo za krajevno nepristojno tudi zaradi tega, ker v zadevi še ni razpisana glavna obravnava.

Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo, da je upošteven ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožeča stranka uveljavljala s svojo pripravljalno vlogo z dne 13.1.2009, vloženo pred Okrožnim sodišče v Celju, potem ko je bila s sklepom tega sodišča opr. št. I Pg 814/2008 z dne 22.12.2008 pozvana, da naj dopolni tožbo v 15 dneh tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in predloži pisne dokaze, na katere se sklicuje, s tem da morajo biti vloge in priloge vložene v zadostnem številu izvodov za vsako stranko, pri čemer se je sodišče prve stopnje v navedenem sklepu pravilno sklicevalo na določbo II. odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št.51/98 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZIZ), ko je navedlo, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba. Določba člena 62/II ZIZ namreč določa, da se v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavil in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavil v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine , ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo določbo člena 62/II ZIZ in se nanjo sklicevalo, ko je utemeljilo izpodbijani sklep s tem, da tožeča stranka ob uvedeni “elektronski” izvršbi ni mogla predložiti sporazuma o krajevni pristojnosti prej, kot šele s prvo vlogo v pravdnem postopku in da je zato upoštevati s to vlogo (ponovno) uveljavljen sporazum o krajevni pristojnosti. Takšna razlaga določb ZIZ pa je napačna, saj je sodišče prve stopnje spregledalo določbe členov 40 in 41 ZIZ. Določbi II. odstavka in III. Odstavka 40. člena ZIZ določata, da se predlogi za izvršbo lahko obdelujejo v informacijskem sistemu avtomatizirano. Pri avtomatizirani obdelavi se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata; podpis ni potreben. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše obrazce iz prvega odstavka tega člena, vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo pošljejo na predpisanih obrazcih, vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo obdelujejo v informacijskem sistemu avtomatizirano in potek takega postopka. Ob upoštevanju določbe 40. člena je z določbo člena 41 (vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) določeno: “Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (23. člen) mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, mora upnik v predlogu določno označiti.

Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.” Dejansko je s Pravilnikom o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS št. 121/2007 določeno (člen 3), da se po postopku, določenem s tem pravilnikom, v informacijskem sistemu avtomatizirano obdelujejo predlogi za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine.

Pritožbeno sodišče ob navedenem ugotavlja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka bila dolžna predložiti k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ko je uveljavljala dogovor o krajevni pristojnosti, dokazilo o tem dogovoru, saj takšne zaveze po veljavnih predpisih ni, temveč je bila dolžna na predpisanih obrazcih le označiti listino o dogovoru in vpisati sedež dogovorjenega sodišča in označbo ali gre za okrajno ali okrožno sodišče. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče , je tožeča stranka , tedaj še kot upnica, pravilno in pravočasno, torej ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (določba člena 41 ZIZ) uveljavila dogovor o krajevni pristojnosti, saj je v predlogu označila listino – .... in pristojno sodišče – Okrožno sodišče v Ljubljani, vendar je Okrajno sodišča v Ljubljani s sklepom opr. št. VL 27873/2008 z dne 20.8.2008 ( po ugovoru drugo tožene stranke, tedaj še kot dolžnice), izreklo, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 27873/2008 z dne 22.5.2008 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.

Prav ima pritožba, da bi morala zoper takšen sklep, kot ji je bil vročen, upnica oziroma sedaj tožeča stranka, če bi želela, da se dogovor o krajevni pristojnosti uveljavi, vložiti pritožbo. Tega tožeča stranka ni storila, kar pomeni, da se je odrekla dogovoru o krajevni pristojnosti in sklep o izvršbi opr. št. VL 27873/2008 z dne 20.8.2008 je postal pravnomočen ter zadeva posredovana v reševanje sodišču, ki je izdalo sedaj pritožbeno izpodbijani sklep.

S prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku ponovno uveljavljen dogovor o krajevni pristojnosti ni dovoljen, če tožeča stranka še kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ni vložila pritožbe zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo, ne glede na pravilno in pravočasno uveljavljen sporazum o krajevni pristojnosti, odločeno drugače in je zadeva na podlagi pravnomočnega sklepa odstopljena v reševanje drugemu sodišču kot je bilo dogovorjeno in se tudi sodišče, ki mu je zadeva odstopljeno v reševanje ne more več izreči za krajevno nepristojno , ker je o dogovoru o krajevni pristojnosti (ki ni v nasprotju z določili o izključni krajevni pristojnosti) že pravnomočno odločeno.

Sodišče prve stopnje, četudi je (pravilno) štelo predlog za izvršbo kot tožbo, je ravnalo v nasprotju z določbami pravdnega postopka, ko je predlog tožeče stranke za odstop zadeve krajevno pristojnemu sodišču po dogovoru o krajevni pristojnosti upoštevalo, saj pripravljalna vloga ni tožba in se je z njo glede na predhodni izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine le dopolnjeval predlog za izvršbo, ki šteje kot tožba, z ustrezno trditveno in dokazno podlago, vendar pa je ravno zato, ker je po zakonu v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine določeno, da je predlog za izvršbo šteti kot tožbo, sočasno logično predpisano, da je dogovor o krajevni pristojnosti potrebno uveljaviti s predlogom za izvršbo .

Po določbi člena 69 ZPP mora tožeča stranka listino o sporazumu o krajevni pristojnosti priložiti tožbi, kar pomeni, da mora tudi dogovor o krajevni pristojnosti uveljaviti s tožbo ali, če se postopek prične s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listin , mora upnik (po ugovoru zoper sklep o izvršbi tožeča stranka), če želi takšen dogovor uveljaviti, to ustrezno označiti v samem predlogu.

Tako je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z določbami pravdnega postopka, ko je ponovno odločalo o dogovoru o krajevni pristojnosti, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno in bi lahko sprožilo le spor o pristojnosti (določba člena 24 ZPP), zato je bilo pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se skladno z že pravnomočnim sklepom, s katerim je bilo odločeno o krajevno pristojnem sodišču, kot pristojno sodišče za odločanje v sporni zadevi določi Okrožno sodišče v Celju ( določba tč. 3 člena 365 ZPP v zvezi z določbo člena 358 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo ( določba člena 165/III ZPP).