Jedro

Sodišče je potrebe deklice ocenilo v višini najmanj 300 EUR, kar je glede na primerljive primere iz sodne prakse na spodnji meji potreb osemletnega otroka. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so dejanski stroški, upoštevajoč izvajanje interesnih dejavnosti in potrebne prevoze od doma do šole, višji. Zato je ne glede na nižje dohodke nasprotna udeleženka, ki ima ustrezen poklic in bi lahko zaslužila več, pa se je po lastni izbiri odločila drugače, za preživljanje A. A. dolžna prispevati 150 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da ima pritožnica visoke stroške s prevozi deklice na stik in s stika, a je to posledica njene odločitve, da se preseli v oddaljen kraj.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v drugi alineji II./1. točke izreka tako spremeni, da stiki preko vikenda prvo leto po pravnomočnosti sklepa potekajo vsako drugo soboto od 11.00 ure do nedelje do 18.00 ure zvečer, pri čemer oče mld. A. A. ob 11.00 uri pripelje na parkirišče pred Osnovno šolo X. kjer jo prevzame mati, ki jo v nedeljo do 18.00 ure pripelje nazaj na to parkirišče, kjer jo ponovno prevzame oče, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sklep Okrožnega sodišča v ... N 20/2016 s 26. 4. 2016, tako da je: (I.) mladoletno A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo predlagatelju ter ji določilo stalno prebivališče na naslovu ..., (II.) uredilo stike mladoletne A. A., z materjo, (III.) nasprotni udeleženki naložilo plačilo preživnine v znesku 150 EUR mesečno na TRR predlagatelja, (IV.) zavrnilo njen predlog z 22. 1. 2020 na zvišanje preživnine, določene s sklepom Okrožnega sodišča v ... N 20/2016 s 26. 4. 2016, in (V.) odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti njegove potrebne stroške tega postopka. Sodišče je stike uredilo s postopnim sproščanjem, in sicer ti prvih šest mesecev po pravnomočnosti sklepa potekajo med tednom vsak četrtek po pouku od 13.00 ure, ko deklico v šoli prevzame mama, do 18.00 ure zvečer, ko jo pripelje na parkirišče pred OŠ X., kjer jo prevzame oče, in vsako drugo soboto od 11.00 ure do 18.00 ure zvečer, nadaljnjih šest mesecev poleg četrtkovega stika vsako drugo soboto od 11.00 ure do nedelje do 18.00 ure zvečer, s predajami pred OŠ v X., po enem letu od pravnomočnosti sklepa pa stiki med vikendi potekajo vsak drugi teden od petka po šoli od 13.00 ure do nedelje zvečer do 18.00 ure, s predajami pred OŠ X., in med tednom preko sredstev za komuniciranje na daljavo ob torkih in četrtkih med 18.30 in 19.00 uro, kar velja tudi za stik v soboto v tednu, ko mati nima vikend stika z mld. A. A. Sodišče je postopno sprostilo stike med počitnicami, tako da deklica po enem letu enakomerno preživi čas z obema staršema preko celotnih počitnic. Za primer hujše bolezni otroka je odločilo, da se stik ne izvede, temveč se nadomesti s klicem po telefonu oziroma video povezavi.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov ter opozarja, da nepravilna in nezakonita odločitev posega v ustavno varovano pravico matere in hčere do družinskega življenja. Sodišču očita, da sklep temelji na neustrezni dopolnitvi izvedenskega mnenja, saj izvedenka pri ustni dopolnitvi ni razpolagala z vsemi listinami v spisu. Mnenje je spremenila, ne da bi opravila ponoven pregled udeležencev, čeprav sama ni spremljala razvoja dogodkov. Oprla se je predvsem na poročila CSD, pri čemer ni upoštevala zadnjih zapisnikov o stikih, iz katerih izhaja, da so bili izvedeni kvalitetno in deklici v korist. Izvedenka ni upoštevala spremenjenega stanja po začasnem zaupanju deklice očetu, ki bi nedvomno terjalo bolj poglobljeno obravnavo.

3. Sodišče je odločitev napačno oprlo na mnenje CSD, enota X., z 11. 10. 2021, ki je po vsebini pristransko in enako mnenju z 12. 4. 2021. CSD se ni opredelil do navedb nasprotne udeleženke o njenih predlogih, da bi se s predlagateljem vključila v starševsko svetovanje za premostitev konflikta, kar slednji brez pojasnila zavrača. V mnenju tudi ni pojasnjeno, kateri dogodki iz bližnje preteklosti bi lahko kazali na vsiljen polariziran odnos do starša, ki ga strokovni delavci CSD, enote Y. niso ugotovili. Iz evalvacije stika s 7. 10. 2021 in zaslišanja C. C. izhaja, da stalna strokovna podpora in nadzor stikov nista več potrebna ter da je treba za zagotavljanje koristi mld. A. A. stike razširiti. Pritožnica je izkazala, da se je udeleževala terapij pri psihiatru D. D. in srečanj pri Društvu za nenasilno komunikacijo, kar CSD neutemeljeno ni upošteval kot ustrezne terapije, prav tako k oblikovanju strokovnih zaključkov ni pritegnil socialne delavke C. C., ki je stike spremljala od maja 2021. Nasprotna udeleženka je izkazala, da ne drži sum strokovnih delavk CSD o prisotnosti duševne motnje, kar potrjuje, da je treba mnenje kritično ovrednotiti. Ob tem priznava, da je bila v preteklosti v konfliktnem odnosu s CSD, enota X., saj ima šibkejšo osebnostno organiziranost in lahko njeni obrambni mehanizmi pod represijo popuščajo, izvedenec E. E. je ugotovil tudi izgorelost in prilagoditveno motnjo, kar je ob povečanem stresu po začasnem zaupanju otroka očetu vplivalo na njena ravnanja. Po ponovni vzpostavitvi stikov s hčerko na enoti CSD v Y. se konflikti niso ponovili.

4. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo mnenja socialne delavke CSD, enote Y., C. C., ki jo je sicer zaslišalo, drugih delavk omenjene enote pa ne. Iz zapisnikov o izvedenih stikih pred to enoto izhaja, da so bili A. A. v korist, da je bila mati angažirana in je konstruktivno sodelovala s socialnimi delavkami. Tudi v delu, kjer je socialna delavka izpostavila nezaupanje v predlagatelja, spolne zlorabe ni omenila. Strokovna delavka je poudarila, da če bi bila pozvana k mnenju, bi napisala, naj ima A. A. večji obseg stikov, kot je to določeno z zadnjo odločbo. Te izpovedbe in zapisnikov s stikov sodišče ni poslalo izvedenki v dopolnitev, s čimer je bistveno kršilo določila postopka.

5. Končna odločitev sodišča je v nasprotju z izjavo, ki jo je deklica oblikovala preko zagovornice otrokovih pravic, saj ne upošteva izražene želje A. A. da bi želela z vsakim od staršev preživeti enako količino časa. Sklep tudi ne vsebuje razlogov za oddaljitev od izraženega mnenja, ki ne sme ostati prezrto.

6. Sodišče se v razlogih nepravilno sklicuje na zaslišanje priče F. F., ki z aktualno situacijo mld. A. A. in nasprotne udeleženke ni seznanjena. Čeprav pritožnica ne izpostavlja več suma spolne zlorabe, izpoved te priče kaže, da niso vse strokovne osebe suma zavrnile, kot je zaključilo sodišče. 7. Neresničen je zaključek, da je predlagatelj primernejši starš, ker omogoča stike mld. A. A. z njeno širšo družino, saj stike z babico dovoljuje le pod svojim nadzorom. Stike je dovolil šele, ko je mama nasprotne udeleženke sprožila postopek, pred tem jih ni omogočil. Odkar A. A. živi pri predlagatelju, nima več stikov z bratranci po materini strani, stik s prababico in pradedkom pa je oče omogočil le enkrat, ko se predlogu socialne delavke ni mogel izogniti. Tudi če bi držale pomanjkljivosti, ki jih sodišče očita nasprotni udeleženki, te ne bi več terjale posledic, ki jih predvideva sodišče. Deklica namreč že od septembra 2020 živi pri predlagatelju in mamo vidi v omejenem obsegu, zato od nje ni več odvisna, pridobila je lastne izkušnje in mnenje o očetu ter sta njena navezanost nanj ter njeno mnenje odvisni od njunega odnosa.

8. Uvajalnemu obdobju za širitev stikov je bilo zadoščeno in bi po letu in pol bivanja pri očetu deklica že lahko razvila uravnotežen odnos do obeh staršev, kar bi sodišče lahko preverilo s pomočjo izvedenca, socialne delavke ali v razgovoru z otrokom. Niti hipotetično ni mogoče trditi, da bi nasprotna udeleženka predlagatelja lahko izključila iz življenja mld. A. A. Odločitev sodišča o okrnjenem poteku stikov še nadaljnje leto dni ni obrazložena in ne temelji na strokovni podlagi, saj izvedenka časovnega trajanja omejenih stikov ni opredelila. Čeprav predlagatelj stikov ne preprečuje, se striktno drži odločitve sodišča in ne dovoli spremembe niti pri telefonski komunikaciji. Tudi sicer praviloma ne odgovarja na njena telefonska sporočila in je o razvoju deklice ne obvešča. A. A. mamo pogreša in ob odsotnosti doživlja stisko, kar so opazili strokovnjaki. Sodišče bi tako moralo določiti pogostejšo in aktivno prisotnost matere, odločitev, ki od teh potreb in koristi odstopa, pa bi morala biti bolj obrazložena in temeljiti na jasno izkazani otrokovi koristi na drugih področjih.

9. Nasprotna udeleženka ima nižje dohodke od predlagatelja, sodišče pa ji je naložilo vse prevoze na stik in s stika, kar na posamezni relaciji znaša 86,3 km v eno smer. Stroške voženj bi moralo upoštevati v okviru preživninske obveznosti ali vožnje razdeliti med oba udeleženca. Nasprotna udeleženka dela kot osebna asistentka invalidne osebe ter delo opravlja v neenakomerno razdeljenem delovnem času, zato dodatne zaposlitve ne more sprejeti. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je predlagatelj lastnik nepremičnine in prejema otroški dodatek.

10. Zmotna je odločitev, da je nasprotna udeleženka predlagatelju dolžna povrniti vse stroške postopka. Postopek se je vodil zaradi zagotavljanja koristi skupnega otroka, zato razmerje uspeha ni pomembno.

11. V primeru, da bo sodišče zadevo razveljavilo, pritožnica predlaga izvedbo postopka pred drugim sodnikom. Sodnica, ki zadevo vodi, izraža očitno pristranskost do nasprotne udeleženke, kar se odraža tudi v zavrnitvi posameznih dokaznih predlogov ali vprašanj pričam.

12. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

13. Pritožba je delno utemeljena.

_O spremenjenih razmerah:_

14. Udeleženca sta starša osemletne A. A., ki je bila ob razpadu njune zveze po medsebojnem sporazumu zaupana v vzgojo in varstvo materi, izvrševanje stikov pa prepuščeno vsakokratnemu dogovoru med staršema1. Ker je nasprotna udeleženka v letu 2018 začela preprečevati stike deklice z očetom2 in njihov potek ni bil natančno določen, so nedvomno nastopile spremenjene razmere, ko je v korist otroka potrebna intervencija sodišča. Pravno podlago zanjo predstavljata določili četrtega odstavka 138. člena in osmega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ), ki kot kriterij za spremembo določata spremenjene razmere in korist otroka.

_O zaupanju otroka v vzgojo in varstvo predlagatelju:_

15. Sodišče je pri odločitvi o zaupanju mld. A. A. očetu upoštevalo predvsem strokovno mnenje sodne izvedenke klinične psihologije H. H., stališča strokovnjakov CSD, ki so družino spremljali in sodelovali pri izvajanju stikov pod nadzorom, izpovedi zaslišanih prič, med njimi tudi zagovornice otrokovih pravic in strokovne delavke CSD, pa tudi listinske dokaze, iz katerih je razviden način komunikacije med staršema oziroma njuna stališča. Celota izvedenih dokazov tudi po oceni pritožbenega sodišča vodi do zaključka, da v obravnavanem primeru ni pogojev za izvajanje skupne starševske skrbi, saj med staršema ni zaupanja in se nista sposobna sporazumeti o osnovnih življenjskih vprašanjih, ki se nanašajo na vzgojo in skrb za otroka.

16. Sodišče je zato moralo presoditi, kateri od staršev ima boljše sposobnosti, da otroku omogoči zdrav razvoj, varno otroštvo, ga razbremeni pritiskov lojalnosti in mu zagotovi, da bo ohranil in utrjeval stike z obema staršema ter se razvil v avtonomno osebnost. Tako iz izvedeniškega mnenja sodne izvedenke kot iz strokovnega mnenja CSD izhaja, da je za to vlogo bolj primeren predlagatelj, ki hčerki ne vsiljuje slabe podobe matere, je ne razvrednoti, se drži dogovorjenih stikov in je bolj spravljiv, kar vse pozitivno vpliva na zdrav razvoj mladoletne hčerke. Pritožba z očitki o neustreznosti obeh mnenj in lastno zaznavo situacije njune verodostojnosti ne more izpodbiti.

17. Neutemeljen je pritožbeni očitek neustrezne dopolnitve izvedeniškega mnenja, ker izvedenki ni bila predočena dokumentacija sodnega spisa po avgustu 2021. Izvedenka je že v prvotnem mnenju3 izpostavila, da je kljub primernosti obeh staršev za opravljanje starševske funkcije mati zaradi svojih osebnostnih značilnosti manj primerna za izvajanje skrbništva. V dopolnitvi mnenja na naroku je to le še potrdila na podlagi dokumentacije, ki jo je prejela za nadaljnje leto. Pritožnica v pritožbi ne pojasni, katera dodatna dokumentacija iz sodnega spisa bi lahko vplivala na spremembo strokovnega stališča izvedenke in zakaj je izvedenki na naroku v oktobru 2021 ni predstavila, nedvomno pa boljše obvladanje nasprotne udeleženke na izvajanju zadnjih stikov pod nadzorom, tako da ti niso bili konfliktni in v škodo hčerke, ničesar ne pove o njeni večji primernosti za izvajanje skrbniške funkcije.

18. Izvedeniško mnenje ni pomanjkljivo, ker izvedenka zaradi preteka časa pred dopolnitvijo mnenja ni opravila ponovnega pregleda udeležencev in mld. A. A. Izvedenka je na sodišču pojasnila, da se slika osebnostne organizacije pri udeležencih ne spremeni hitro, deklice pa sploh ni primerno več obremenjevati z vprašanji. Pred dopolnitvijo mnenja je imela izvedenka na voljo nadaljnje spisovno gradivo, ki jo je še bolj utrdilo v prepričanju, da mati fiksira stare zamere, vztraja pri svojem pogledu in otroka spravlja v regresijo, kar je zanj škodljivo. Laično stališče pritožnice, da izvedensko mnenje brez neposredne preveritve sprememb in stanja udeležencev ter otroka v postopku ne more predstavljati podlage za dokončno odločitev v postopku, je glede na navedeno neutemeljeno.

19. Pritožbenemu očitku o pristranskosti mnenja CSD z 11. 10. 2021, izdelanega po preteku devet mesečnega obdobja izvajanja stikov pod nadzorom, ni mogoče pritrditi. Iz mnenja strokovnega tima4 izhaja, da je svoje zaključke oprl tako na poročila o izvajanju stikov pod nadzorom, vključno s poročili enote Y., pa tudi na drugo listinsko dokumentacijo5 in razgovor s pritožnico. Ob ugotovitvah CSD, da nasprotna udeleženka po več letih še ni prenehala s črnjenjem očeta in do njega ni razvila pozitivne drže, s čimer hčerko nedvomno spravlja v stisko, je za zaupanje hčerke v vzgojo in varstvo manj primerna. Da je nasprotna udeleženka še vedno obremenjena z idejo spolne zlorabe, izhaja tudi iz poročila CSD enote Y. o izvajanju stika z 11. 8. 2021, ko je strokovni delavki navedla, da so se A. A. s strani očeta zgodile nedopustne stvari in da je izjemno težko, dokler se to ne "uredi v smeri, da bi oče za to odgovarjal". Skrb CSD, da bo mama otroku vsiljevala polariziran odnos do staršev in da nima uvida v pomanjkljivosti svojega ravnanja oziroma ga ne zmore povsem kontrolirati, je bila zato izražena upravičeno in potrjena tudi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja.

20. Pritožnica v pritožbi obširno izpostavlja svoj napredek pri izvajanju stikov pred CSD, enoto Y., in njeno (delno) pripravljenost za obiskovanje terapij, ki bi pripomogle k izboljšanju njenih starševskih kapacitet6. Nedvomno gre za spodbuden prispevek k prepoznavanju koristi otroka, zaradi česar je bilo tudi ugotovljeno, da nadzor nad stiki ni več potreben in se ti postopoma lahko širijo. Otrok potrebuje oba starša in oba si morata prizadevati za izboljšanje medsebojnih odnosov in podporo otroku pri izgradnji in iskanju njegove identitete. Glede na ugotovitve sodišča o še vedno neprimernem odnosu pritožnice do predlagatelja in nesposobnosti, da bi do njega izrazila pozitiven odnos, s čimer hčerko spravlja v stisko, pa navedeni napredek na pravilnost sprejete odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ne vpliva.

21. Sodišče prve stopnje ni spregledalo mnenja socialne delavke CSD, enote Y., C. C., saj jo je na naroku zaslišalo in se do njenega stališča opredelilo v 28. točki sklepa. Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker se odločba do tega dokaza ne opredeljuje, zato ni utemeljen. Ob tem ne drži, da bi bila to edina strokovna delavka CSD, ki je spremljala izvajanje stikov v mesecih pred sodno odločbo, saj je stike spremljala tudi G. G., ki pa je v poročilu z 11. 8. 2021 omenjala pripombe nasprotne udeleženke o nedopustnih stvareh, ki naj bi jih A. A. povzročil oče, in potrebi po njegovi odgovornosti. Pritožnica izpoved zaslišane strokovne delavke C. C. selektivno povzema, saj je priča omenila tudi, da nasprotna udeleženka o očetu ni povedala nič pozitivnega, temveč je zgolj opozarjala na njegova pomanjkljiva oziroma neskrbna ravnanja (strgane hlače, prepočasno ukrepanje glede zdravljenja bradavice, premajhna skrb za obisk zobozdravnika, premalo posluha za interesne dejavnosti). Po njenem mnenju nasprotna udeleženka očetu še ne zaupa dovolj, da bi otrok lahko varno prehajal, skuša pa svoje občutke A. A. prihraniti. Drži, da je strokovna delavka izrazila mnenje, da bi mati morala imeti več stikov, vendar pa je odločitev o njihovem obsegu prepuščena presoji sodišča na podlagi celotnega procesnega gradiva, kar je sodišče na naroku ustrezno pojasnilo.

22. Mld. A. A. je bila v postopku postavljena zagovornica otrokovih pravic, preko katere je deklica izrazila svoje mnenje. To se ni izrecno nanašalo na zaupanje v vzgojo in varstvo enemu od staršev, temveč je deklica povedala, da ima oba starša rada in si želi videti oba ter preživljati počitnice enakomerno z vsakim od njiju. Sodišče se je z izjavo deklice seznanilo in se njeni želji pri ureditvi stikov približalo z njihovim postopnim sproščanjem, upoštevajoč tudi druge okoliščine primera in ob zagotavljanju največje koristi otroka. Pritožbeni očitek, da je bila pravica otroka biti slišan prezrta in da je sodišče od mnenja deklice v celoti odstopilo, zato ni utemeljen.

23. Neutemeljena je pritožbena graja dokazne ocene priče F. F. Če je nasprotna udeleženka menila, da njeno zaslišanje glede na nepoznavanje zadnjih razmer med udeleženci ni bilo potrebno, bi lahko dokazni predlog umaknila. Da je pritožnica z dvomi o spolni zlorabi še vedno obremenjena, pa izhaja že iz dosedanjih ugotovitev in jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

24. Sodišče je predlagatelja prepoznalo kot primernejšega za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo na podlagi številnih izvedenih dokazov, pri čemer je omogočanje stikov s sorodniki po mamini strani le nebistvena kvaliteta, ki je bila pomembna predvsem v času izvajanja stikov pod nadzorom. Zato na pravilnost odločitve ne vpliva, ali je predlagatelj stike dopuščal samoiniciativno ali zaradi posredovanja sodišča oziroma socialne delavke. Z redno vzpostavljenimi stiki bo v nadaljevanju nasprotna udeleženka lahko sama prevzela skrb za učvrstitev sorodstvenih vezi.

_O ureditvi stikov in preživnini:_

25. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podrobno povzelo način urejanja stikov med samim postopkom. Ker oče zaradi materinega nedopustnega odtujevanja daljše obdobje ni imel stikov s hčerko, so bili ti sprva uvedeni pod nadzorom CSD, nato pa je po ugotovitvah o materini negativni vrednostni oceni očeta in težavah s stiki prišlo do začasne predodelitve deklice očetu, uvedbe stikov pod nadzorom z materjo in celo do začasne prekinitve stikov za dobo treh mesecev. Od 12. 10. 2021 je sodišče stike določilo enkrat tedensko ob četrtkih po pouku do 18.00 ure in vsako drugo nedeljo od 12.00 do 17.00 ure oziroma po dogovoru na naroku 20. 1. 2022 vsako drugo soboto od 11.00 do 17.00 ure, takšno ureditev pa je sodišče prve stopnje v bistvenem ohranilo še nadaljnjih šest mesecev po pravnomočnosti sklepa.

26. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča o potrebi po postopnem sproščanju stikov, ki ima podlago v strokovnem mnenju sodne izvedenke. Vendar pa pritrjuje pritožbi, da izvedenka časovnih intervalov sproščanja v mnenju ni izpostavila. Ker stiki v obsegu, kot ga je uredilo sodišče za obdobje šestih mesecev po pravnomočnosti sklepa, potekajo že več kot devet mesecev, pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na starost deklice in njeno navezanost na oba starša, izraženo tudi po zagovornici otrokovih pravic, dodatno prehodno obdobje izvajanja stikov brez prenočevanja ni več potrebno. Zato je v tem obsegu delno ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in odločilo, da eno leto po pravnomočnosti tega sklepa stiki potekajo vsak četrtek po pouku od 13.00 ure do 18.00 ure in vsak drugi vikend od sobote od 11.00 ure do nedelje do 18.00 ure, vse s predajami deklice pri OŠ v X. Po preteku enega leta se stiki ohranijo v obliki, kot jih je uredilo sodišče prve stopnje, z dvema vikend nočitvama. Ob tem pritožbeno sodišče staršema svetuje, da vzpostavita medsebojno sodelovanje, saj bosta s tem olajšala varno prehajanje deklice in postala bolj vključena v njeno življenje, tako v šolsko delo kot interesne dejavnosti in prijateljske odnose.

27. Pritožba ne pojasni, kakšen obseg stikov bi bil glede na oddaljenost bivališč staršev primeren, da bi ga udeleženca lahko nemoteno izvajala in bi bil deklici v korist. Kot je pojasnila izvedenka, pri vzpostavitvi kvalitetnega odnosa med otrokom in staršem, ki otroku omogoča osebnostno rast in razvoj, nista odločilna trajanje in pogostost stika, temveč sama izvedba. Če si bosta oba starša prizadevala, da se stikov redno držita in na njih ne obremenjujeta deklice s svojim odnosom, bodo določeni stiki deklici v korist, čeprav čas med staršema v šolskem obdobju ni porazdeljen enakomerno.

28. Sodišče je potrebe deklice ocenilo v višini najmanj 300 EUR, kar je glede na primerljive primere iz sodne prakse na spodnji meji potreb osemletnega otroka. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so dejanski stroški, upoštevajoč izvajanje interesnih dejavnosti in potrebne prevoze od doma do šole, višji. Zato je ne glede na nižje dohodke nasprotna udeleženka, ki ima ustrezen poklic in bi lahko zaslužila več, pa se je po lastni izbiri odločila drugače, za preživljanje A. A. dolžna prispevati 150 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da ima pritožnica visoke stroške s prevozi deklice na stik in s stika, a je to posledica njene odločitve, da se preseli v oddaljen kraj. Stike s prevozi ima tudi predlagatelj, saj mora zaradi nestrinjanja matere, da se deklico prešola v bližnjo šolo, to vsakodnevno voziti v X., kot poudarja v odgovoru na pritožbo pa jo vozi tudi na atletiko v Y. in na tedenski stik z babico v ... Pritožbeno sodišče glede na navedeno v odločitev o že tako nizki preživnini ni posegalo na račun stroška prevoza na stik, prav tako tudi ni spremenilo odločitve o tem, kdo poskrbi za prevoze. Ob tem je upoštevalo tudi, da bo po preteku enega leta teh stroškov občutno manj zaradi odpadlega tedenskega stika in podaljšanega stika preko vikenda.

_O stroških postopka:_

29. Sodišče je pri odločitvi o stroških postopka pravilno uporabilo načelo prostega preudarka (101. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Ocenilo je, da je bil postopek potreben zaradi samovoljnega ravnanja nasprotne udeleženke, ki predlagatelju ni omogočala stikov, njeno ravnanje pa tudi med postopkom pogosto ni bilo usmerjeno k prepoznavanju koristi otroka (nesodelovanje s CSD pri evalvaciji stikov, neupoštevanje nasvetov strokovnjakov). Glede na predlog predlagatelja, da mu nasprotna udeleženka povrne le polovico potrebnih stroškov postopka in stroške izvedencev ter prič po odmeri sodišča, je sprejeta odločitev sodišča nedvomno ustrezna in nanjo tudi delni pritožbeni uspeh nasprotne udeleženke ne vpliva.

_Sklepno:_

30. Pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena glede začetka izvajanja stikov s prenočevanjem, zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo v drugi alineji II./1. točke izreka, kot izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

31. Ob upoštevanju prostega preudarka je pritožbeno sodišče sklenilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Oba sta namreč zasledovala varstvo otrokove koristi, zato je prav, da enako krijeta tudi pritožbene stroške.

1 Dogovor med staršema je bil potrjen s sklepom Okrožnega sodišča v ... N 20/2016. 2 Pred tem jih je dopuščala le v omejeni obliki na njenem domu. 3 Izvedensko mnenje H. H. z 29. 7. 2020, str. 24. 4 Ta je bil sestavljen iz mag. soc. dela, univ. dipl. psihologinje in pomočnice direktorice centra. 5 Izrecno se sklicuje na elektronsko sporočilo nasprotne udeleženke s 16. 9. 2021, torej tik pred izdajo mnenja, ki ga tudi povzema. 6 Pritožnica je obiskovala psihiatra D. D. in se udeležuje terapij pri Društvu za nenasilno komunikacijo, ni pa upoštevala predloga CSD za udeležbo v programih, namenjenih izboljšanju starševskih veščin.