Jedro

Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi I 266/2023 z dne 22. 12. 2023 zavrže.

II.Sicer se pritožba zavrne in se sklep v ostalem izpodbijenem, a nespremenjenem delu, potrdi.

III.Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki I 266/2023 z dne 22. 12. 2023 razveljavilo (I. točka izreka), ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Upnik je vložil pravočasno pritožbo zoper I. točko izreka in zoper II. točko izreka glede njegovih stroškov ugovornega postopka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrne in se dolžnici naloži v plačilo vse stroške tega izvršilnega postopka, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Glede na naravo svoje odločitve višje sodišče pritožbenih navedb po vsebini ne povzema.

3.Dolžnica v zakonskem roku na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu (I. točka izreka in II. točka izreka glede upnikovih stroškov ugovornega postopka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

6.Predmet tega pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi I 266/2023 z dne 22. 12. 2023, ki je bil na predlog upnika zoper dolžnico izdan zaradi izvršitve odločbe o stikih med upnikom in otrokom strank, ml. A. A. Izdani sklep o izvršbi temelji na pravnomočni delni sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 713/2016 z dne 13. 3. 2017, ki je določila režim stikov upnika - očeta z otrokom, ml. A. A., zaupano v varstvo in vzgojo materi - dolžnici. Oprava izvršbe z izrekanjem denarnih kazni (prim. 238.f člen ZIZ v zvezi z 226. členom ZIZ) je bila sicer s sklepom z dne 30. 4. 2024 že pravnomočno ustavljena, prav tako so bila razveljavljena opravljena izvršilna dejanja (76. člen ZIZ). Okrožno sodišče v Mariboru je namreč v nepravdnem postopku zaradi spremembe dodelitve ml. otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov II N 391/2022 z dne 27. 2. 2024 po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero so bili z delno sodno poravnavo P 713/2016 z dne 13. 3. 2017 določeni stiki začasno spremenjeni tako, da se namesto osebnih stikov določijo stiki z dopisovanjem (z voščilnicami, razglednicami, pismi, sms sporočili, elektronskimi sporočili), pri čemer se mora upnik (tam predlagatelj) vzdržati vsakršnih negativnih komentarjev ali vprašanj. Z izdajo navedene začasne odredbe je tako upnik izgubil podlago, da na podlagi delne sodne poravnave P 713/2016 z dne 13. 3. 2017, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi, še naprej zahteva izvršbo zaradi uveljavitev stikov z ml. A. A.

7.Vse navedeno je v izpodbijanem sklepu ugotovilo že sodišče prve stopnje, kljub temu pa je o vloženem ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi odločilo po vsebini. Pojasnilo je, da ima dolžnica, ki je pri ugovoru vztrajala, še vedno pravni interes za (meritorno) odločitev, saj so ji bili s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo stroški izvršilnega postopka. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi dolžnica ml. A. A. k stikom z upnikom lahko pripravila le s fizično prisilo, saj deklica stike z očetom odločno odklanja. Po presoji prvostopenjskega sodišča pa sklep o izvršbi ne sme biti usmerjen k siljenju dolžnika, da se otroka fizično prisili, da gre na stik. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da denarno kaznovanje dolžnika ni namenjeno kaznovanju dolžnika zaradi njegovih dejanj, ki so morda prispevala k otrokovemu zavračanju stikov z očetom. Denarne kazni so po stališču sodišča prve stopnje namenjene siljenju dolžnika, da bo omogočil izvrševanje stikov z drugim staršem v bodoče. Kot še izhaja iz izpodbijanega sklepa, v konkretnem primeru niti toliko odločilno, ali je za obstoječe otrokovo odklanjane stikov v celoti odgovorna dolžnica, bistveno je, da bi dolžnica pod vplivom denarnih kazni izvrševanje stikov ml. A. A. z upnikom lahko dosegla le s fizično prisilo. Ker je bilo po ugotovitvah v izpodbijanem sklepu takšno dejansko stanje že v času vložitve predloga za izvršbo in izdaje sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice štelo kot utemeljen in mu posledično ugodilo ter izdani sklep o izvršbi I 266/2023 z dne 22. 12. 2023 razveljavilo.

8.Višje sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo (343. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, kot rečeno, pa se v tej zadevi izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.

9.Višje sodišče je po povedanem že iz pojasnjenega razloga utemeljeni pritožbi upnika delno ugodilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi I 266/2023 z dne 22. 12. 2023 zavrže (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 343. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Kljub upnikovemu navideznemu uspehu v ugovornem postopku pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upnik krije svoje stroške ugovornega postopka sam (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Ugovor je bil namreč zavržen zaradi že pravnomočno ustavljene izvršbe, do ustavitve izvršbe pa je prišlo zaradi po vložitvi ugovora izdane začasne odredbe, ki je posegla v izvršilni naslov. Upnikov odgovor na ugovor tako k zavrženju ugovora ni prispeval, zato s tem v zvezi nastalih stroškov ni mogoče šteti kot objektivno potrebnih za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Posledično se odločitev, da upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka), izkaže kot pravilna. V ostalem je tako višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je v II. točki izreka glede upnikovih stroškov ugovornega postopka) potrdilo, saj tudi kakšnih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov ni našlo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Iz istega razloga, kot je bilo pojasnjeno glede stroškov ugovornega postopka, torej ker niso bili potrebni za izvršbo, upnik krije tudi sam svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 76, 226, 238f Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 332, 343, 343/1, 343/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.