Jedro

Okoliščine, da predlagatelj (že) živi v svojem lastniškem stanovanju, da se z delitvijo ne mudi, da nasprotna udeleženka z morebitnim izplačilom solastnega deleža ne bo mogla kupiti drugega stanovanja, da mlajša hči zaključi šolanje, ne predstavljajo razlogov za odlog delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je solastno premoženje, posamezni del št. 1 v stavbi št. ... k. o. ... (ID znak ...), v naravi stanovanje št. 2 v izmeri 56,35 m2, z balkonom v izmeri 3,15 m2, v IV. nadstropju ter klet št. 2, v stanovanjskem bloku ..., last predlagatelja in nasprotne udeleženke, vsakega do ene polovice, razdelilo tako, da se nepremičnina proda in kupnina razdeli v sorazmerju s solastniškimi deleži strank, tako da prejme vsak do ½ kupnine (I. točka izreka), zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za odlog delitve za dobo dveh let (II. točka izreka), in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da sta skupne stroške v znesku 200,00 EUR dolžni kriti stranki v skladu s solastnimi deleži, vsaka do ene polovice in da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagatelju sorazmerni del skupnih stroškov v znesku 100,00 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne, podredno, da dovoli odlog delitve za čas do konca junija 2017, podredno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Ne strinja se z načinom civilne delitve, pri kateri se kupnina deli v skladu s solastniškimi deleži strank, tako da vsaka prejme eno polovico kupnine. Z notarskim zapisom SV-474/01 se je predlagatelj zavezal, da bo prevzel vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz naslova lastništva stanovanja, vključno z obveznostjo odplačevanja polovice kreditov, ki jih je najela nasprotna udeleženka za nakup stanovanja. Predlagatelj teh obveznosti ni izpolnjeval, kredit je v večji meri odplačala nasprotna udeleženka sama. Predlagatelj tudi ni upošteval dogovora o plačilu obveznosti iz naslova uporabe stanovanja. V zadnjih dveh letih pred njegovo izselitvijo je nastal dolg v višini 4.000,00 EUR, ki ga je morala poravnati nasprotna udeleženka. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da predlagatelj breme pokrivanja stroškov solastnega stanovanja prepušča nasprotni udeleženki, ki je brez prihodkov in sredstev za preživljanje. Sodišče bi moralo odločiti, da je solastninski delež predlagatelja manjši, oziroma, da je dolžan poravnati sorazmerni del dolgov vezanih na stanovanje. Do teh navedb se izpodbijani sklep ne opredeli, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Nasprotuje tudi odločitvi sodišča, da ne dovoli odloga delitve. Sklep zanemari dejstvo, da se predlagatelju z delitvijo ne mudi, saj živi v prostornem stanovanju, ki ga je podedoval po svoji mami (je izključni lastnik). Predlagatelj ni niti zatrjeval niti dokazoval razlogov, zaradi katerih bi njegov interes po delitvi prevladal nad interesom nasprotne udeleženke, da se delitev odloži do junija 2017. Razlogi, povezani z življenjem in šolanjem hčera, so začasne narave, zato bi jih moralo sodišče upoštevati. Izpodbijani sklep le pavšalno zavrne navedbe nasprotne udeleženke, češ da niso izkazane okoliščine, ki bi utemeljevale odlog delitve. Če se bo stanovanje prodajalo, bo zanj nasprotna udeleženka dobila le majhen znesek, ki ne bo zadoščal za nakup lastne nepremičnine, temveč kvečjemu za plačevanje najemnine. Ker sodišče tehtanja interesov strank za in proti odlogu ni izvedlo, je s tem kršilo določbe postopka, končna odločitev pa je tudi materialnopravno zmotna. Sklep se tudi ne opredeli do trditev nasprotne udeleženke, da hčerki živita skupaj z njo v predmetni nepremičnini, predlagatelj pa ne plačuje oziroma neredno plačuje preživnino. Nepravilna je tudi stroškovna odločitev. Postopek delitve ni bil v interesu nasprotne udeleženke, zato se ne strinja, da gre za skupne stroške postopka. Stroški so nastali izključno na željo oziroma pobudo predlagatelja, zato naj jih tudi sam nosi.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališču sklepa o delitvi solastnega premoženja s prodajo solastnega premoženja, nasprotna udeleženka ne nasprotuje, oporeka pa odločitvi, da se kupnina razdeli v skladu s solastniškimi deleži, to je, da vsaka prejme polovico kupnine. Z notarskim zapisom SV 474/01 z dne 6.7.2001 (priloga A2) sta stranki sporazumno določili delež na skupnem premoženju za vsako do ene polovice. Odločitev o razdelitvi kupnine v skladu s temi deleži je zato materialnopravno pravilna. Zmotno je stališče pritožbe, da je solastninski delež predlagatelja manjši, ker ni poravnal z notarskim zapisom prevzetih obveznosti (plačilo polovice kreditov) in solastnemu delu odgovarjajoč delež vezanih dolgov na stanovanje. Slednje na višino solastnega deleža ne vpliva. V kolikor je nasprotna udeleženka, kot trdi v pritožbi, poravnala tudi predlagateljev del obveznosti, lahko njihovo povrnitev zahteva od predlagatelja (tretji odstavek 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), vendar ne v predmetnem postopku. Neopredelitev sklepa do trditev nasprotne udeleženke o neizpolnjevanju obveznosti predlagatelja, zato ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka.

6. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sklepa, da nasprotna udeleženka ni ponudila okoliščin, ki bi nudile podlago za odlog delitve do junija 2017. Za zavzeto stališče ima sklep zadostne in pravilne razloge in ne odpravi trditev nasprotne udeleženke le pavšalno, kot očita pritožba. Opredeli se do vseh odločilnih dejstev, zato tudi očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana.

7. Po določbi tretjega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot interes solastnika, ki predlaga delitev.

8. Po povedanem bi okoliščine za odlog delitve morala dokazati nasprotna udeleženka. Temeljno upravičenje solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine, pri čemer pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne ob neprimernem času (prvi odstavek 69. člena SPZ). Okoliščina, da se z delitvijo ne mudi, da predlagatelj že živi v svojem (lastniškem) stanovanju, kar izpostavlja pritožba, ne nudi podlage za odlog delitve. Take okoliščine tudi ne predstavlja trditev nasprotne udeleženke, da z morebitnim izplačilom solastnega deleža ne bo mogla kupiti drugega stanovanja. Tudi razlogi povezani z življenjem in šolanjem hčera, kot pravilno oceni že sklep, čeprav so res začasne (prehodne narave), niso upoštevne(1). Sklep opravi tehtanje interesov strank (prvi odstavek pete strani obrazložitve), in niso kršene določbe postopka, kot očita pritožba. V sklepu je upoštevano, da predlagateljica živi v predmetni nepremičnini skupaj s hčerama, čemur pa pravilno ne prepisuje takega pomena, kot se zavzema pritožba.

9. Po navedenem se izkaže, da je tudi odločitev o zavrnitvi predlaganega odloga delitve, materialnopravno pravilna.

10. Delitev solastnine ni le v interesu predlagatelja, kot trdi pritožba, saj se z njim uredi medsebojno razmerje med solastnikoma. Niso podane okoliščine iz tretjega odstavka35. člena ZNP, da bi moral predlagatelj, zato ker je vložil predlog, skupne stroške trpeti sam. Kot pravilno opredeli sklep, je sodna taksa skupen strošek, zato je tudi stroškovna odločitev pravilna.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker ni razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Ob robu velja opozoriti na določbo prvega odstavka 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki, pod predpisanimi pogoji, daje lastniku pravico stanovati v prodanem stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje.