Jedro

1. Ugovor tretjega v izvršilnem postopku je pravno sredstvo. ZIZ upnika obvezuje k odgovoru na ugovor, saj v skladu z določbo prvega odstavka 65. člena ZIZ sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo, če upnik v roku ne odgovori na ugovor tretjega. Pritožnica je z vložitvijo ugovora, ki ga je kasnjeje umaknila, upniku povzročila stroške, povezane z odgovorom na ugovor, ki so bili potrebni stroški, zato jih je upniku dolžna povrniti v skladu z določbo drugega odstavka 158. člena ZPP. 2. Nagrada za posvet s stranko odvetniku ne pripada, kadar na njeni podlagi opravi drugo opravilo (v obravnavani zadevi - vložitev odgovora na ugovor), saj je nagrada za konferenco vsebovana v nagradi za (na njeni podlagi) vložen odgovor na ugovor. 3. Nagradi za obvestilo stranki o umiku ugovora tretje ter za "soglasje o umiku", je potrebno odmeriti v skladu s 4. točko Tar. št. 33 OT - torej po 10 odvetniških točk.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je F.Ž. dolžna upniku H.V. p.o. plačati 29.617,00 SIT stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.8.2000 dalje do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik ugovora tretje - F.Ž. ter ji naložilo, da je dolžna upniku v osmih dneh plačati 61.747,00 SIT stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila. Zoper drugi odstavek sklepa se pravočasno pritožuje F.Ž. (v nadaljevanju: tretja) in navaja, da odločitev o povrnitvi stroškov ne temelji na načelu, da stranka povrne drugi stranki stroške, ki ji jih je povzročila po svoji krivdi oz. potrebne stroške druge stranke. Tretja do vložitve ugovora ni imela možnosti vpogleda v spis; takoj, ko je imela to možnost pa je ugovor umaknila. S preklicom prvega naroka za dražbo nepremičnin upnik ni imel stroškov. Z umikom ugovora pa so nastali stroški le sodišču, ne pa upniku. Tudi sicer pa so zelo vprašljivi stroški posveta in soglasja o umiku; prav tako upniku ne pripadajo stroški za odgovor na ugovor v višini 500 točk, ampak po 5. točki tar. št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) le 25 %, torej 125 točk. Tretja zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oz. razveljavi. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sicer res delno zmotno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na določbo 188. člena ZPP o umiku tožbe. Kljub temu pa je pri odločitvi o dolžnosti povrnitve stroškov pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi tega pravnega sredstva. Ugovor tretjega v izvršilnem postopku je pravno sredstvo. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upnika obvezuje k odgovoru na ugovor, saj v skladu z določbo prvega odstavka 65. člena ZIZ sodišče ... v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo, če upnik v roku ne odgovori na ugovor tretjega. Pritožnica je torej z vložitvijo ugovora, ki ga je kasneje umaknila, upniku nedvomno povzročila stroške, povezane z odgovorom na ugovor. Ti stroški so bili potrebni stroški v smislu določbe 155. člena ZPP, zato jih je upniku dolžna povrniti. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da upnik zaradi preklica prvega naroka za dražbo ni imel stroškov. Takšnih stroškov sodišče prve stopnje upniku ni priznalo, upnik pa jih ni priglasil. Pritožnica pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje stroške upnika odmerilo delno napačno. V skladu s tretjo alineo 6. točke Tar. št. 21 OT bi bil upnik sicer upravičen do povrnitve stroškov za odgovor na ugovor v višini 75 % postavke po tar. št. 13, torej 375 točk in ne le 250 točk, kot je odločilo sodišče prve stopnje oz. le 125 točk, kot zmotno meni pritožnica (saj gre v obravnavani zadevi za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na nepremičnino). Vendar pa se pritožbeno sodišče v skladu z določbo 359. člena ZPP v omenjeno postavko ni smelo spuščati. Utemeljeno pa pritožnica opozarja na stroške za posvet s stranko (priznano 50 odvetniških točk). Nagrada za omenjeno opravilo odvetniku namreč ne pripada, kadar na njeni podlagi opravi drugo opravilo (v obravnavani zadevi - vložitev odgovora na ugovor), saj je nagrada za konferenco vsebovana v nagradi za (na njeni podlagi) vložen odgovor na ugovor. Nagradi za obvestilo stranki o umiku ugovora tretje ter za "soglasje o umiku", pa je sodišče prve stopnje priznalo v previsoki vrednosti. Za omenjeni opravili gre odvetniku v skladu s 4. točko Tar. št. 33 OT po 10 odvetniških točk. Skupno je torej upnik upravičen do povrnitve odvetniških stroškov v višini 270 odvetniških točk. Upoštevaje vrednost točke 90 SIT torej 24.300,00 SIT; ob upoštevanju 19% davka na dodano vrednost pa 28.917,00 SIT. K temu je, kot je pravilno odločilo tudi sodišče prve stopnje, potrebno dodati še priglašenih 700,00 SIT za poštnino in pisarniške stroške. Skupno je torej tretja dolžna povrniti upniku 29.617,00 SIT stroškov v zvezi z odgovorom na ugovor. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi tretje delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tretja dolžna upniku povrniti 29.617,00 SIT stroškov v zvezi z odgovorom na ugovor, namesto v izpodbijanem sklepu priznanih 61.747,00 SIT.