Jedro

Za uporabo domneve iz 1. odstavka 6.b člena ZST-1 mora biti nalog za nakazilo sodne takse dan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo za umaknjeno pritožbo tožene oz. nasprotno tožeče stranke (v nadaljevanju toženka) z dne 23. 1. 2013, ki jo je podala zoper sklep, katerega je prvostopenjsko sodišče izdalo 17. 9. 2012. Tako je odločilo po ugotovitvi, da taksa za pritožbo ni bila plačana v roku 15 dni.

2. Toženka višjemu sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep in pritožbo sprejme v vsebinsko obravnavo, tožeči stranki pa naloži pritožbene stroške. Kot pravilno potrjuje ugotovitev sodišča, da je 15-dnevni rok za plačilo takse za pritožbo potekel 14. 3. 2013, taksa pa je bila plačana 15. 3. 2013. Sodišče pa je napravilo zmotni materialnopravni zaključek, da je bila taksa plačana en dan prepozno. Potrebno je namreč uporabiti določbo 6.b člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po katerem se šteje, da je taksa plačana v roku, če je pri plačilu preko ponudnika plačilnih storitev denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 60/2013. V sklepu Vrhovnega sodišča I Up 233/2011 je zavzeto stališče, da mora sodišče v primeru plačila sodne takse preko banke vedno nujno preveriti, ali morda v roku nadaljnjih treh delovnih dni po preteku roka za plačilo takse po plačilnem nalogu znesek sodne takse ni bil prejet na ustrezen račun sodišča. Če je temu tako, je sodna taksa plačana pravočasno, čeprav je bilo plačilo izvedeno po preteku roka, ki je naveden v plačilnem nalogu, zato je izpodbijani sklep materialnopravno zmoten.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stališče pritožbe, da v primeru, ko taksni zavezanec plača takso preko ponudnika plačilnih storitev, ni pomembno, ali je bilo plačilo izvedeno v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga, pač pa le, ali je denarno nakazilo bilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo, je materialnopravno zmotno. Namen domneve iz 6.b člena ZST-1 je, da imajo taksni zavezanci tudi v primeru plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev možnost izkoristiti celoten rok za plačilo, določen v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena ZST-1. Če bi veljalo, da mora znesek sodne takse prispeti na račun sodišča pred potekom roka za plačilo, bi to predstavljalo skrajšanje plačilnega roka, saj bi moral plačnik odrediti ponudniku plačilnih storitev plačilno transakcijo za plačilo sodne takse toliko prej, da bi banka oz. drug ponudnik plačilnih storitev izvršil transakcijo in da bi sredstva prispela na račun sodišča pred iztekom roka za plačilo. Zato se skladno s 6.b členom ZST-1 plačilo sodne takse šteje za pravočasno, če denarno nakazilo prispe na prehodni podračun sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo, določenega v 34. oz. v 34.a členu ZST-1 (1). Da mora biti za uporabo domneve iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1 nalog za nakazilo denarnih sredstev v dobro prehodnega podračuna sodišča oddan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, je tudi stališče sodne prakse. Izrecno je zavzeto v sklepu VSC II Ip 172/2013 z dne 10. 4. 2013, izhaja pa tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS na katero se sklicuje pritožba - I Up 233/2011 ter sklepa VSL I Cpg 718/2012. Tudi iz odločb VSL I Cp 3644/2012 in I Cpg 1313/2011, kateri se tudi nanašata na 6.b člen ZST-1, vendar pa direktno ne obravnavata problematike, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne izhaja drugačno stališče. Stališče, za kakršnega se zavzema pritožba, je zavzeto le v sklepu VSL I Cpg 60/2013. Ta odločba predstavlja odstop od sodne prakse in zavzema po prepričanju tega sodišča materialnopravno zmotno stališče. Namen določbe prvega odstavka 6.b člena ZST-1 namreč ni in ne more biti, da se podaljšuje zakonski rok za plačilo sodne takse, pač pa, kot že obrazloženo, da se tudi stranki, ki plača sodno takso pravočasno prek ponudnika plačilnih storitev, omogoči, da se bo plačilo štelo za pravočasno.

5. V pritožbi uveljavljani razlogi tako niso podani, materialno pravo je uporabljeno pravilno. Ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Nosi jih pritožnica sama, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP).

(1) gl. predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, prva obravnava, Poročevalec DZ št. 93/2010 z dne 2. 7. 2010, obrazložitev k 5. členu na strani 34.