Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če gre za parcelacijo na podlagi sklepa sodišča o izvršbi, za takšno parcelacijo ni potreben sporazum solastnikov.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. ... z dne 17.3.1995.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi F.in B.B. in odpravila odločbo Geodetske uprave D. (brez datuma), s katero je ta odredila pri parc. št. 4941/1, 4941/2 in 4941/3 k.o. D. spremembe glede oštevilčbe, površine in vrste rabe, opravljene na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v D. z dne 1.3.1994. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da so parcele, zajete s parcelacijo v solastništvu V., A., F.in B.B., vsakega do 1/4. Po 2. odstavku 26. člena Zakona o zemljiškem katastru je dopustno spremembe glede posestnih meja, kamor sodi tudi parcelacija zaradi odmere funkcionalnega zemljišča, ugotoviti in izvesti v zemljiško katastrskem operatu na zahtevo lastnika ali po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega upravnega organa. Za parcelacijo bi pri solastniškem razmerju - torej tudi v konkretnem primeru - moralo biti podano soglasje vseh solastnikov ali pa druga pravna podlaga, zlasti za oba pritožnika, ki parcelaciji izrecno oporekata. V upravnem spisu je sicer izkazan sklep sodišča, izdan v izvršilni zadevi upnice F.B. zoper dolžnico A.B. zaradi odmere funkcionalnega zemljišča parc. št. 4941/3 k.o. D., vendar se sklep ne nanaša tudi na oba pritožnika. Ker v spisu tudi ni izkazan izvršilni naslov, po katerem bi pritožnika morala dopustiti predmetno izmero, bi izvedba parcelacije z izpodbijano odločbo pomenila izdajo odločbe brez zahtevka stranke oziroma brez kasnejše privolitve, s tem pa ničnostni razlog po 267. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. S takšno odločbo bi po mnenju tožene stranke geodetski organ posegel v dano solastniško razmerje ter prejudiciral pravno razdružitev solastnine. Iz navedenega razloga je odločba organa prve stopnje nezakonita in jo je organ druge stopnje moral odpraviti.
Tožnik v obširni tožbi izpodbija navedeno odločbo. Sklicuje se na 13 sodnih odločb, ki so bile izdane v civilnih pravdah. Trdi, da je vse potekalo v skladu z zakonom, geometer je le izvrševal sodno odločbo. Tožena stranka je bila zavedena z navedbami pritožnikov, zato je njena odločba nezakonita. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe.
Tožba je utemeljena.
Po določbi 2. odstavka 26. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) se spremembe glede posestne meje (parcelacija) ugotovijo in izvedejo v zemljiškokatastrskem operatu na zahtevo lastnika oziroma uporabnika, ali pa po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa.
Kljub temu, da iz odločbe prve stopnje izhaja, da je bila parcelacija v konkretnem primeru opravljena na podlagi sklepa sodišča o izvršbi I .../88, je tožena stranka pri svojem odločanju o pritožbi obeh pritožnikov očitno izhajala iz predpostavke, da bi moral biti podlaga parcelaciji sporazum vseh solastnikov, torej tudi pritožnikov. Za takšno ugotovitev tožena stranka ni imela nobene podlage, saj je pri parcelaciji šlo za izvršitev sodnega sklepa, izdanega že v izvršilnem postopku. Ker pritožnika v pritožbi nista ugovarjala, da bi bila odločba organa prve stopnje izdana v nasprotju s sklepom sodišča, in takšne neskladnosti tožena stranka tudi sama ne ugotavlja, je po presoji sodišča tožena stranka z izpodbijano odločbo napačno uporabila materialni predpis, zaradi česar je njena odločba nezakonita.
Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97). Skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče citirano določbo ZUS/77 smiselno uporabilo kot republiški predpis.