Jedro

Odmera zadoščenja za posledice preloma ulnarne kosti desne podlahti, lažji prenateg vratnih mišic, udarnine in odrgnine obeh kolenskih in skočnih sklepov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki zavezalo, da morata tožnici nerazdelno plačati 5,500.000 SIT zadoščenja za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe. Drugo toženko je zavezalo, da mora tožnici plačati še 400.000 SIT zadoščenja za strah z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe. Višje zahtevke (tožnica je zahtevala skupaj 10,500.000 SIT zadoščenja) je zavrnilo ter toženi stranki zavezalo, da morata tožnici nerazdelno povrniti 317.766 SIT pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je pritožbi druge toženke ugodilo, sodbo glede nje v dajatvenem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožničino pritožbo in pritožbo prve tožene stranke je zavrnilo ter v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnica in prva tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je vložila revizijo zoper tisti del sodbe, s katerim je zavrnjena njena pritožba in potrjen zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, sodiščema prve in druge stopnje pa očita, da nista pravilno ovrednotili intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Opozarja, da ni več sposobna za opravljanje težjih fizičnih del ter da je ovirana pri lažjih gospodinjskih delih in pri običajnih vsakodnevnih aktivnostih (oblačenje, osebna higiena, prehranjevanje ipd.). V odstotku izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti temelji na tabeli invalidnosti slovenskih zavarovalnic, vendar ta ocena ni ustrezna. Desna roka je namreč za tožnico kot desničarko tako pomembna, da s tabelo invalidnosti ni mogoče izraziti njenega prikrajšanja. Prizadeta je tudi na čustvenem področju, saj je zaradi posledic poškodbe nervozna, razrvana in osebnostno spremenjena. Dosojena zneska zadoščenja za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta zato prenizka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti (zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo). Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali obe načeli.

Natančno in izčrpno so ugotovljene vse konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode (gl. razloge na 3. in 4. strani sodbe sodišča prve stopnje) ter ob upoštevanju sodne prakse v podobnih primerih tudi pravilno pravno ovrednotene (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.). Pri odmeri zadoščenja za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti sam po sebi ni podlaga za odmero zadoščenja za to obliko škode. To je le en od elementov za oceno obsega škode in s tem za določitev pravične odškodnine.

Zadoščenje tako ni odmerjeno (le) na podlagi omenjenega odstotka, pač pa na podlagi vseh ugotovljenih trajnih omejitev tožničine življenjske aktivnosti ter drugih okoliščin primera (gl. tudi 1. odstavek na 7. strani sodbe pritožbenega sodišča). Ker sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri zadoščenja za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pravilno uporabili materialno pravo, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.).