Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbo o pristojnosti preiskovalnega sodnika predlagati podaljšanje pripora je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo z odločbo U-I-50/09-18, Up-260/09-17 z dne 18. 3. 2010 zaradi neskladnosti z načelom enakosti orožij (22. člena Ustave).
Okoliščine postopka mora Vrhovno sodišče vrednotiti v luči zahteve, da sme pripor trajati najkrajši potrebni čas, dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku pa je, da postopajo posebno hitro (drugi odstavek 200. člena ZKP). V obravnavani zadevi ni mogoče mimo okoliščine, da o zahtevi za preiskavo v treh mesecih od odreditve pripora še ni bilo odločeno.
Okoliščina, da o zahtevah za izločitev dokazov ni pravnomočno odločeno, ni ovira, da ne bi preiskovalna sodnica nadaljevala odločanja o zahtevi za preiskavo. Nobene ovire ni, da se preiskovalna sodnica pri obravnavi zahteve za preiskavo ne bi oprla na lastno stališče o (ne)dovoljenosti dokazov in odločitev, če se z zahtevo ne bi strinjala, prepustila zunajobravnavnemu senatu.
Predlogi za podaljšanje pripora se zavrnejo.
1.V obravnavani zadevi je bila zoper vse tri obdolžence dne 25. 10. 2024 vložena zahteva za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena v zvezi s drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). V bistvenem se obdolžencem očita, da naj bi kaznivo dejanje izvršili v sostorilstvu tako, da naj bi na dveh krajih gojili 497 sadik konoplje, in zaradi prodaje hranili približno 483 g konoplje ter 0,44 g kokaina. A. A. se posebej očita hramba zaradi prodaje približno 200 g kokaina in približno 34 g konoplje.
2.Sklep o uvedbi preiskave še ni bil izdan.
3.Obdolžencem je bil pripor nazadnje podaljšan s pravnomočnimi sklepi Okrožnega sodišča v Mariboru. A. A. in B. B. je bil pripor podaljšan dne 22. 11. 2024 (do dne 23. 1. 2025), C. C. pa dne 25. 11. 2024 (do dne 28. 1. 2025). Vsem trem je pripor podaljšan iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP), B. B. pa tudi zaradi begosumnosti (1. točka prvega odstavka 201. člena ZKP).
4.Državna tožilka je zopet vse tri vložila predlog za podaljšanje pripora iz istih pripornih razlogov. Predlaga, naj se jim pripor podaljša še za tri mesece.
5.O predlogu so se izjavili zagovorniki vseh treh obdolžencev. Podaljšanju pripora nasprotujejo. V svojih izjavah navajajo: (i) da za podaljšanje niso izpolnjeni pogoji, ker postopek še ne teče; (ii) da je trajanje pripora nesorazmerno; (iii) da so bili v postopku s sklepom preiskovalne sodnice izločeni dokazi, na katere se predlogi opirajo, zato tudi ni več mogoče utemeljevati suma storitve kaznivega dejanja.
6.Preiskovalna sodnica je Vrhovnemu sodišču predložila tudi listino, poimenovano "Predlog za podaljšanje pripora po drugem odstavku 205. člena Zakona o kazenskem postopku." Vrhovno sodišče se na to listino ni oprlo. Določbo o pristojnosti preiskovalnega sodnika predlagati podaljšanje pripora je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo z odločbo U-I-50/09-18, Up-260/09-17 z dne 18. 3. 2010 zaradi neskladnosti z načelom enakosti orožij (22. člena Ustave).
7.V obravnavani zadevi so pomembna naslednja procesna dejstva:
‒ zahteva za preiskavo je bila zoper tri soobdolžence podana 25. 10. 2024. V njej je povzeto gradivo, zbrano v predkazenskem postopku. Med slednjim izstopajo predmeti, najdeni med hišnimi preiskavami in preiskavami osebnih vozil. Državna tožilka je predlagala zaslišanje petih prič;
‒ državna tožilka je zahtevo za preiskavo vložila na naroku za zaslišanje B. B. 25. 10. 2025; še istega dne je bila zahteva za preiskavo vročena njemu, njegovemu zagovorniku, A. A. in njegovi zagovornici. C. C. je bil zaslišan dan kasneje in ob tej priložnosti mu je bil vročen izvod zahteve za preiskavo;
‒ v sklepih, s katerimi je bil pripor odrejen, sta preiskovalna sodnica in sodnik presodila, da je utemeljen sum podan. Senat okrožnega sodišča je pritožbe zoper izdane sklepe zavrnil. Ti so postali pravnomočni 30. 10. 2024 in 5. 11. 2024;
‒ preiskovalna sodnica je v nadaljevanju izven preiskave izvajala dokaze zaradi odločitve o predlogu za izločitev dokazov, ki so jih podali zagovorniki. O predlogih je odločila 16. 12. 2024 tako, da je zahtevam delno ugodila. Vložene pritožbe je dne 7. 1. 2025 predložila v odločanje višjemu sodišču, ki o njih v času odločanja o predlogu za podaljšanje pripora ni odločilo;
‒ po vložitvi zahteve za preiskavo preiskovalna sodnica vse do 5. 12. 2024 (ko je zaslišala dve priči) ni opravila nobenega preiskovalnega dejanja, zadnje preiskovalno dejanje (prav tako zaslišanje dveh prič) pa je opravila 16. 12. 2024.
8.Te okoliščine mora Vrhovno sodišče vrednotiti v luči zahteve, da sme pripor trajati najkrajši potrebni čas, dolžnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku pa je, da postopajo posebno hitro (drugi odstavek 200. člena ZKP). V obravnavani zadevi ni mogoče mimo okoliščine, da o zahtevi za preiskavo v treh mesecih od odreditve pripora še ni bilo odločeno. Uvedba preiskave se predlaga za tri soobdolžence, očitek se opira na enkratni, prostorsko in časovno osredotočen dogodek, zahteva za preiskavo pa na gradivo, pridobljeno v predkazenskem postopku, s predlogom za zaslišanje petih prič, od tega dveh policistov, ki sta opravljala preiskovalna dejanja.
9.Posebnost obravnavane zadeve je v tem, da je morala preiskovalna sodnica odločiti tudi o predlogih za izločitev dokazov. V ta namen je opravljala preiskovalna dejanja in o predlogih odločila 17. 12. 2024. Vendar pa ta okoliščina ne more zadoščati za sklep, da je postopek tekel brez nepotrebnih zastojev. Po utrjenem stališču Vrhovnega sodišča se sodišča v tej fazi postopka ne smejo opreti na dokaze, kadar so ti že na prvi pogled (prima facie) nedovoljeni. Sodišča pri odločanju o predlogih za odreditev pripora, ki se opirajo na isto gradivo, tega niso zaznala - vključno s preiskovalno sodnico, ki ji je zadeva dodeljena. In nenazadnje, tudi okoliščina, da o zahtevah za izločitev dokazov ni pravnomočno odločeno, ni ovira, da ne bi preiskovalna sodnica nadaljevala odločanja o zahtevi za preiskavo. Nobene ovire ni, da se preiskovalna sodnica pri obravnavi zahteve za preiskavo ne bi oprla na lastno stališče o (ne)dovoljenosti dokazov in odločitev, če se z zahtevo ne bi strinjala, prepustila zunajobravnavnemu senatu.
10.Postopanje v obravnavanem primeru je vodilo v nesprejemljiv zastoj pri odločanju o zahtevi o preiskavi in s tem - z izjemo zaslišanj obdolžencev - pri opravljanju preiskovalnih dejanj, ki naj bi se v preiskavi izvedla. V takem položaju, upoštevajoč vse okoliščine zadeve, pripora ni mogoče podaljšati.
---.---
Op. št. (1)Vse revizijske navedbe, ki te presegajo oziroma jim nasprotujejo, so zato neupoštevne.
Op. št. (2)Nekaj mesecev oziroma ko bo začel delovati lokal tožencev na Selanovem trgu, kar se je zgodilo v letu 1993; poleg tega je tožnik že pred zapisom potrdila z dne 16. 1. 1995 od tožencev večkrat zahteval vrnitev posojila.