Jedro

Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se presoja upravičenost zamude stranke, ne pa to, ali je odločba, ki je posledica neaktivnosti stranke, pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 73,20 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim je tožena stranka predlagala, naj se postopek vrne v fazo pred vročanjem tožnikove spremembe tožbe tako, da se razveljavi izdano sodbo in tožencu ponovno vroči spremembo tožbe s pozivom na odgovor.

2. V pritožbi toženec navaja, da sklep izpodbija iz vseh možnih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vztraja, da s prejšnjo pooblaščenko ni sklenil splošnega pooblastilnega razmerja, zato bi bilo treba njegov vsebinski ugovor v zvezi s tem natančneje raziskati. Zmotno je sodišče uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da iz pooblastila odvetnici A. A. izhaja, da gre za splošno pooblastilo za zastopanje. Gre za specialno pooblastilo za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Ugotavljati bi bilo treba pristno voljo pogodbenih strank. To izhaja iz pravne teorije in sodne prakse, ki ju citira. Gre za nejasno določilo, zato je treba pogodbo razlagati njemu v prid. Ker je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in tega ni ugotavljalo, je pomanjkljivo tudi razlogovanje odločitve (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Obrazloženo prereka vse pritožbene navedbe in predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi pravilen sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec ni odgovoril na pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki po vsebini predstavlja tožbo, in ni pristopil na narok za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče je zato izdalo zanj neugodno odločbo, saj je skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP štelo, da priznava vsa v vlogi tožeče stranke navedena dejstva. Svojo neaktivnost toženec opravičuje z očitki sodišču o nepravilnem vročanju.

6. Skladno s prvim odstavkom 116. člena ZPP sodišče na predlog stranke, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, dovoli, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga, da opravi procesno dejanje pozneje. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako pride v poštev le, ko stranka zatrjuje, da ni opravila procesnega dejanja zaradi opravičljive zamude, ki se ji je pripetila.

7. Toženec je predlog za vrnitev v prejšnje stanje temeljil na trditvah o neobstoju pooblastilnega razmerja z odvetnico A. A. in posledično nezakonitem vročanju. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nesklepčen: tudi če odvetnica A. A. ni imela veljavnega pooblastila toženca za zastopanje v tej pravdi, kar pomeni, da vročanje ni bilo pravilno, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče ugoditi. Morebitnih nepravilnosti pri vročanju ni mogoče uveljavljati prek instituta vrnitve v prejšnje stanje.(1) Napak sodišča namreč ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa kot pritožbeni razlog.(2) Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje se presoja upravičenost zamude stranke, ne pa to, ali je odločba, ki je posledica neaktivnosti stranke, pravilna. Gre za očitno neutemeljen predlog, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo skladno s 120. členom ZPP, ko ga je zavrnilo brez razpisa naroka.(3)

8. Z razlogi, s katerimi je toženec utemeljeval predlog za vrnitev prejšnje stanje, utemeljuje tudi pritožbo zoper sodbo, ki jo je sodišče izdalo v tej zadevi 5. 5. 2014. Vsebinsko bo torej sodišče obravnavalo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje uveljavljane razloge, ko bo (če bo) odločalo o pritožbi. Zaenkrat odločanje o pritožbi zoper sodbo še ni mogoče, ker za to niso podane procesne predpostavke.(4)

9. Ker to, ali je obstajalo pooblastilno razmerje med tožencem in odvetnico A. A. za odločitev o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni relevantno, višje sodišče na pritožbene navedbe ne bo podrobneje odgovarjalo. Izpodbijani sklep je materialnopravno pravilen, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Pritožbo je treba kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožeči stranki povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka. Ker ne gre za odločbo o glavni stvari, ti znašajo 50,00 EUR po tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), 10,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV (tar. št. 6007 ZOdvT), kar skupaj znese 73,20 EUR. Skladno s 313. členom ZPP je sodišče določilo 15-dnevni rok za plačilo stroškov postopka. V kolikor toženec stroškov postopka tožeči stranki ne bo povrnil v postavljenem roku, bo prišel v zamudo in bo od tedaj dalje dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

Op. št. (1): Sklep VSL I Cp 1345/2014 z dne 23. 7. 2014. Op. št. (2): Prim. odločbe VSL I Cpg 335/2003, I Cp 1345/2014, I Cp 339/2013. Op. št. (3): Prim. komentar dr. A. Galiča k 120. členu v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, izdala založba Uradni list RS in GV Založba v Ljubljani leta 2005, stran 500 – 503. Op. št. (4): Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse, nato pa toženca terjalo le za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.