Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V izpodbijani odločbi je sodišče zaključilo, da ogroženost otroka zaradi prisotnosti očetove partnerke na stikih ni izkazana, pri čemer nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se izjavi o vsem procesnem gradivu.
Sodišče ni pojasnilo, v katere listne je vpogledalo. Prav tako spis (ali kopija spisa oziroma vpogledanega gradiva) ni priložen, zaradi česar tudi preizkus na pritožbeni stopnji v tem delu ni mogoč.
Ustavno sodišče izpostavlja poudarjeno zahtevo po skrbni obrazloženosti (ne)ogroženosti otroka in s tem povezan, kljub siceršnjemu standardu verjetnosti v postopkih izdaje začasnih odredb, poglobljen dokazni postopek.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predloga nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 27. 5. 2024, v delu, ki se nanašata na ureditev stikov med predlagateljem in mladoletno A. A. (I. točka izreka sklepa). Zavrnilo je predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagala, da stiki predlagatelja z mladoletnim B. A. začasno potekajo v dosedanjem obsegu, pri čemer od sedaj naprej vedno v odsotnosti očetove nove partnerke (II. točka izreka sklepa) kot tudi predlog nasprotne udeleženke, v katerem je predlagala, da stiki predlagatelja z mladoletnim B. A. začasno potekajo pod nadzorom CSD (III. točka izreka sklepa). Odločitev o stroških v zvezi z izdajo začasne odredbe je pridržalo do končne odločitve v tem nepravdnem postopku (IV. točka izreka sklepa).
2.Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper II. in III. točko izpodbijanega sklepa v celoti, iz vseh zakonsko predvidenih razlogov. Primarno poudarja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da mladoletni B. A. v očetovem okolju ob prisotnosti njegove partnerke ni ogrožen, nepravilen.
Navaja, da ji sodišče prve stopnje ni vročalo odgovora predlagatelja z dne 10. 6. 2024 s prilogami (popisanih pod C1 in C11), pri čemer v obrazložitvi ni pojasnilo, katere so te priloge. Nadalje, sodišče prve stopnje ni pojasnilo, v katere listine v spisu opr. št. III N 281/2024 je vpogledalo, zaradi česar ne more preveriti, na katere listine je oprlo svojo odločitev. Ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokazov z zaslišanjem nasprotne udeleženke in predlagane priče C. C. Nasprotni udeleženki ni bilo omogočeno, da dokaže svoje navedbe, onemogočeno ji je bilo obravnavanje pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), s čimer je bil kršen 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo predvsem na navedbe CSD. Poleg tega ji ni bil omogočen vpogled v listine v postopku opr. št. III N 281/2024, ni ji bil vročen zapisnik multidisciplinarnega tima z dne 16. 5. 2024, kot tudi ne poročila vrtca. Kot izhaja iz 18. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, naj bi bila poročila vrtca z dne 17. 5. 2023 in 15. 5. 2024 v prilogi A10 in A11, kar pomeni, da gre za priloge predlagatelja. Na mnenja in pisanja CSD je sproti podala pripombe, zato bi sodišče prve stopnje moralo pridobiti tudi te oziroma bi jih moral predložiti CSD. Nasprotna udeleženka je s podajo sprotnih pripomb jasno izrazila svoja stališča, da se z mnenjem CSD ne strinja.
3.Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu dejansko ni presojalo ogroženosti mladoletnega B. A., temveč se je oprlo le na konflikt med udeležencema. Tudi iz mnenja CSD z dne 6. 6. 2024 izhaja, da je nasprotna udeleženka povedala, da mladoletni B. A. noče na stik k očetu, ker je tam njegova partnerka. Prav tako je povedala, da mladoletni B. A. govori mladoletni A. A. (sestrici), da jo bo D. D. vzela. Zaskrbljujoče je, da je mladoletni B. A. povedal nasprotni udeleženki, da mu D. D. ni všeč, da ga kliče "svinja mala", da ga veliko fotografira, da mu govori, da bo zaprt v kletki, če ne bo poslušal, da ga je udarila vpričo očeta, itd. Podane navedbe nasprotne udeleženke bi moralo sodišče obravnavati že zaradi ugotavljanja in zagotavljanja otrokove največje koristi, saj je očitno, da otrok trpi hudo duševno stisko. Siljenje mladoletnega B. A. k izvajanju tovrstnih stikov v prisotnosti predlagateljeve partnerke mu je v škodo in bo imelo negativne posledice za njegov psihofizični razvoj. Upoštevati je treba, da predlagateljeva partnerka ne živi pri predlagatelju, ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, zato ne bi posegla v razmerje med predlagateljem in predlagateljevo partnerko. Nasprotni udeleženki ni bilo omogočeno, da s stopnjo verjetnosti dokaže, da so stiki med mladoletnim B. A. in predlagateljevo partnerko temu v škodo. Sodišče ni zaslišalo udeležencev, niti priče C. C. Sodišče prve stopnje očitno ni upoštevalo posnetka, ki ga je nasprotna udeleženka predložila na USB ključu k predlogu za izdajo začasne odredbe in iz katerega je jasno slišati, v kako hudi duševni stiski je mladoletni B. A. zaradi izvajanja stikov s predlagateljem v prisotnosti njegove partnerke. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh ni opredelilo do tega posnetka, nasprotna udeleženka ne ve, če ga je sodišče poslušalo. Iz mnenja CSD z dne 6. 6. 2024 izhaja, da je predlagatelj izpovedal, da v času, ko je v službi, za mladoletnega sina poskrbi njegova partnerka, zato predlagatelj morda ni seznanjen z vsemi dejanji, ki se v tem času zgodijo. Tudi iz tega razloga je jasno, da je dejansko stanje ugotovljeno nepravilno in nepopolno.
4.Sporno je, da se je CSD oprl na mnenje psihologinje CSD, ki naj bi razgovor z mladoletnim B. A. opravila dne 15. 11. 2023, ko naj bi prišel v spremstvu očeta in nato dne 13. 12. 2023, ko je prišel v spremstvu matere. Zoper to mnenje psihologinje CSD je nasprotna udeleženka podala pripombe. Razgovor je trajal samo 15 minut, kar je prekratek čas, da bi se otrok "odprl" za pogovor in bi zaupal. Ravnanje CSD, ki v mnenju ni napisal, da je nasprotna udeleženka podala pripombe zoper mnenje psihologinje, niti jih ni pojasnilo, je pristransko. Nasprotna udeleženka je prejela tudi odgovor psihologinje, ki je izdelala poročilo, ki pa ga CSD ni predložil. Navedba CSD, da po do sedaj zbranih podatkih ni dokazov, da bi očetova partnerka otroke ogrožala, je pavšalna. CSD je podal takšno mnenje, ne da bi opravil o tem tudi razgovor s predlagateljevo partnerko. CSD dejansko ni izvajal ukrepov ali opravljal poizvedb o tem, kako vpliva predlagateljeva partnerka na mladoletnega B. A. Tega ni ugotavljal niti multidisciplinarni tim. Sodišče ni vezano na mnenje CSD, temveč mora odločiti na podlagi vseh dokazov, pri čemer mora zasledovati načelo največje otrokove koristi.
5.Nasprotna udeleženka poročila vrtca z dne 15. 5. 2024 ni prejela, zato se o njem ne more izjaviti. Sodišče bi moralo bolj podrobno presoditi, kakšen je vpliv predlagateljeve partnerke na mladoletnega B. A. Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sploh ne vsebuje razlogov o tem, zakaj mld. B. A. ni ogrožen zaradi obstoječe ureditve stikov s predlagateljem, na katerih je prisotna tudi predlagateljeva partnerka.
6.Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške pritožbenega postopka.
7.Pritožba je utemeljena.
8.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izhajalo iz pravilne pravne podlage, torej 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).
9.Sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti (s stopnjo verjetnosti ugotavlja, ali je otrok ogrožen), zato izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Vendar mora tudi v okviru standarda verjetnosti upoštevati temeljno načelo kontradiktornosti, ki je izraženo v 5. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Vsakemu udeležencu postopka mora biti dana možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
10.V izpodbijani odločbi je sodišče prve stopnje zaključilo, da ogroženost otroka zaradi prisotnosti očetove partnerke na stikih ni izkazana, pri čemer nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki je vplivalo na njegovo odločitev. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev pravice do kontradiktornega postopka, so tako utemeljene. Drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki ni vročalo prilog, popisanih pod C1 in C11, ki vsebinsko predstavljata mnenje CSD. Drži tudi, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, v katere listne v spisu opr. št. III N 281/2024, je vpogledalo, prav tako navedeni spis (ali kopija spisa oziroma vpogledanega gradiva) ni priložen, zaradi česar tudi preizkus na pritožbeni stopnji v tem delu ni mogoč. Nasprotni udeleženki nista bila vročena zapisnik multidisciplinarnega tima z dne 16. 5. 2024 in poročilo vrtca z dne 15. 5. 2024. Pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz s poslušanjem posnetka na USB ključku.
11.Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazne predloge, s katerimi je dolžnica poskušala dokazati ogroženost mladoletnega B. A. (zaslišanje nasprotne udeleženke, predlagane priče), svoje odločitve pa ni konkretno obrazložilo. Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem1, oziroma zgolj s splošnim pojasnilom, da je izvedlo le toliko dokazov, da je s stopnjo verjetnosti ugotovilo relevantna dejstva. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. Sodišče mora znotraj ocene, koliko in katere dokaze bo izvedlo, upoštevati navedbe strank v postopku. Nasprotna udeleženka ves čas postopka trdi, da stiki v prisotnosti partnerke predlagatelja postopka otroka ogrožajo in podaja svoja opažanja o čustvenih odzivih otroka na te stike. V zvezi s tem je med drugim predlagala svoje zaslišanje in pa zaslišanje priče. Hkrati je iz njenih vlog razvidno nestrinjanje s podanimi mnenji CSD, ki ga je temu tudi sproti sporočala. Ni utemeljenih razlogov (zlasti glede na to, da je sodišče predlagano začasno odredbo zavrnilo), da sodišče prve stopnje že v tej fazi postopka predlaganih dokazov ne bi izvedlo oziroma bi se o razlogih za to moralo vsaj izreči, sicer krši pravico do izjave nasprotne udeleženke. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-1630/22-43 z dne 28. 3. 2023 izpostavlja poudarjeno zahtevo po skrbni obrazloženosti (ne)ogroženosti otroka in s tem povezan, kljub siceršnjemu standardu verjetnosti v postopkih izdaje začasnih odredb, poglobljen dokazni postopek.
12.Zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je bilo treba izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 razveljaviti. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče tako ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
13.Sodišče prve stopnje naj v sklopu ocene mnenja CSD vsebinsko oceni celotno dokumentacijo. Odpravi naj zgoraj opisane procesne kršitve (vroči vso procesno gradivo) in dopolni dokazni postopek. Po izvedenem dokaznem postopku naj opravi tehtanje med otrokovo koristjo in morebitnim posegom v osebnostno pravico predlagatelja na način, da partnerka (ki ne biva skupaj s predlagateljem) ni prisotna na stikih. Drži namreč vidik, ki ga izpostavlja nasprotna udeleženka v pritožbi in sicer, da se mora sodišče prve stopnje ukvarjati s tem, ali stiki otroka ogrožajo. Ugotovitev, da otroka ogroža konflikt med staršema, namreč ne vodi avtomatično v sklep, da ga ne ogroža prav ta način stikov, ki ga izpostavlja nasprotna udeleženka.
14.O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.
-------------------------------
A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Ljubljana, Uradni list, GV Založba, 2005, 1. knjiga str. 56.