Jedro

Rok za vložitev izpodbojne tožbe iz 257. člena OZ od dneva izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od vknjižbe dalje. Tega dejstva ne spreminja vloženi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Vse do vknjižbe lastninske pravice na toženca, pa čeprav po tem, ko je bila nanju vknjižena lastninska pravica, ta vpis učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, je bila lastnica še vedno tožnikova dolžnica in ta vse do vknjižbe lastninske pravice na oba toženca, proti njima ni mogel vložiti izpodbojne tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je darilna pogodba z dne 21. 11. 2005, sklenjena med K. (sedaj I.) L. kot darovalko in tožencema kot obdarjencema, na podlagi katere se je v korist tožencev vknjižila lastninska pravica za vsakega do ½ na nepremičnini parc. št. 647 k.o. S. brez pravnega učinka do tožnika do višine 10.107,67 EUR z obrestmi. Prav tako je odločilo, da je enostranska izjava K. (sedaj I.) L. o odpovedi dediščine v korist obeh tožencev, na podlagi katere je bil izdan sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Krškem z dne 19. 04. 2007 D 347/2006 in izdan sklep o dovolitvi vpisa lastninske pravice na oba toženca, za vsakega do ¼ od celote na nepremičninah, podrobneje navedenih v izreku sodbe, brez pravnega učinka do tožnika do višine 10.107,67 EUR z obrestmi. Sodišče je nadalje odločilo, da sta toženca dolžna dopustiti izvršbo na v sodbi navedenih nepremičninah v poravnavo terjatve tožnika do višine 10.107,67 EUR z obrestmi, kot je to podrobneje navedeno v izreku prvostopne sodbe. Sodišče je tožencema še naložilo, da tožniku povrneta pravdne stroške.

2. Proti sodbi se pritožujeta toženca, ki uveljavljata vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. V pritožbi zatrjujeta, da je njun ugovor zastaranja, kar se tiče darilne pogodbe z dne 21. 11. 2005, utemeljen. Dne 22. 11. 2005 je bila namreč v zemljiško knjigo vpisana zaznamba vrstnega reda in je tedaj začel teči triletni rok, ki se je iztekel pred vložitvijo tožbe. Tožnik tudi ni predlagal pribave darilne pogodbe in njenih prilog, da bi se videlo, zakaj je CSD KK pogodbo odobril in pod kakšnimi pogoji. Sodišče torej ni ugotovilo vsebine darilne pogodbe in namena oziroma volje strank in s tem, ali je res šlo za nedopustno razpolaganje. Sodišče naj bi nadalje ne upoštevalo vsebine sklepa o dedovanju z dne 19. 04. 2007, ker toženca nista postala lastnika istih nepremičnin in je zahtevek tako v tem delu nesklepčen. V pritožbi toženca oporekata tudi višini dolga I. L., saj naj bi bil ta nižji, kot pa to terja tožnik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem prvostopnega sodišča, po katerem je treba šteti rok za vložitev izpodbojne tožbe iz 257. člena OZ od dneva izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od vknjižbe dalje. Tega dejstva ne spreminja vloženi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Vse do vknjižbe lastninske pravice na toženca, pa čeprav po tem, ko je bila nanju vknjižena lastninska pravica, ta vpis učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, je bila lastnica še vedno tožnikova dolžnica in ta vse do vknjižbe lastninske pravice na oba toženca, proti njima ni mogel vložiti izpodbojne tožbe. Kdaj in zakaj je CSD KK pogodbo odobril in kakšni so bili motivi pogodbenih strank za sklenitev darilne pogodbe, pa je za odločitev o navedeni zadevi glede na določbo tretjega odstavka 256. člena OZ brezpredmetno. Sicer pa toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje nista zatrjevala, da naj bi bila pogodba z dne 21. 11. 2005 po vsebini odplačna.

5. Iz sklepa o dedovanju povsem jasno izhaja, da sta toženca, ker se je njuna mati L. K. odpovedala svojemu dednemu deležu do ½, podedovala, vsak do ¼ nepremičnine, ki jih je zapustil J. I.. Iz sklepa o dedovanju nadalje izhaja, da gre za tiste nepremičnine, ki so navedene v izreku sodbe pod točko 2. in 4. sodbe. Nobene nesklepčnosti pritožbeno sodišče v zvezi s tem delom zahtevka ne najde, zlasti upoštevajoč točko III. sklepa o dedovanju ter sklep Okrajnega sodišča v Krškem z dne 25. 05. 2007 pod Dn. št. 1638/2007. 6. Toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje nista oporekala višini dolga I. L. do tožnika in je tako vse, kar navajata v zvezi z višino tega dolga, ki je predmet izpodbojne tožbe, pritožbena novota, ki jo iz tega razloga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

7. Glede na vse spredaj navedeno torej ni podan noben v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.