Jedro

Utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, je dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To ne pomeni tudi obrnjenega trditvenega bremena, kot izhaja iz določb prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z 25.9.2003 in njen reintegracijski zahtevek. Ugotovilo je, da je tožnica pri poslovanju z denarjem v prodajalni tožene stranke ravnala najmanj hudo malomarno in soglašalo z ugotovitvami tožene stranke, da je podan zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Hkrati je ugotovilo, da je tožena stranka dejansko podala sporno odpoved dne 26.9.2003, s tem, da je bila tožnici vročena 29.9.2003, čeprav pomotoma vsebuje datum 17.7.2003, ter da je bila odpoved podana pravočasno.

Na pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničinemu zahtevku v celoti ugodilo. Ob strinjanju z ugotovitvijo o kršitvi pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je presodilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, ker niti tožena stranka in niti sodišče prve stopnje nista ugotovili obstoja pogojev iz prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 442/02), to je, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Pri tem se je sodišče sklicevalo na 4. točko 358. člena ZPP.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče kršilo razpravno načelo, saj je svojo odločitev gradilo na dejstvih, ki jih ni zatrjevala nobena od strank v sporu. Z ugotovitvijo sodišča, da je tožnica storila kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz 111. člena ZDR, ki je pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se predpostavlja, da je bil utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan in odpoved ni nezakonita zgolj zato, če tožena stranka v odpovedi ni še posebej navajala, da zaradi ugotovljene kršitve ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 73/07) vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani. Tožnica je soglašala z odločitvijo sodišča druge stopnje in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri svoji presoji je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

V zvezi z dejansko ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da niti tožena stranka in niti sodišče prve stopnje nista ugotovila obstoja razlogov iz prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. št. 42/02) tožena stranka ni uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s 358. členom ZPP. Zato revizijsko sodišče kršitve teh določb ni moglo preizkušati.

Kolikor revizija sodišču očita kršitev razpravnega načela, ker je izpodbijano sodbo oprlo na neobstoj dejstev, o katerih se tožena stranka ni mogla izjaviti (obstoj razlogov, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče), sodišče ugotavlja, da je tožena stranka spregledala določbe o obrnjenem dokaznem bremenu glede razlogov za izredno odpoved. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZDR je utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To sicer ne pomeni tudi obrnjenega trditvenega bremena, kot izhaja iz določb prvega odstavka 7. člena in 112. člena ZPP, vendar bi morala tožena stranka že v svoji odpovedi, kakor tudi v postopku pred sodiščem ugotavljati in zatrjevati, da glede na vse okoliščine tožničinih kršitev delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Ker to po ugotovitvah sodišča druge stopnje v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo zatrjevano in niti izrecno ugotovljeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, ker pogoji po prvem odstavku 110. člena ZDR niso bili podani.

Glede na navedeno v reviziji zatrjevani razlogi niso utemeljeni. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker tožnica z revizijo ni pomembneje prispevala k pojasnitvi zadeve, sama krije stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora (prvi odstavek 155. člena ZPP).