Jedro

V zapuščinskem postopku mora sodišče v skladu s 165. členom ZD gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te podajo pisno ali ustno. Ravnanje sodišča, ki je trditve prevzemnika kmetije, da njena gospodarska zmožnost ne omogoča izplačila nujnih dedinj v denarju, smiselno vsebinsko upoštevalo kot predlog za znižanje izplačila vrednosti nujnega deleža v denarju, tako pa ga je razumela tudi pritožnica, je v skladu z naravo zapuščinskega postopka. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče kršilo načelo dispozitivnosti in nujni delež znižalo brez podanega predloga dediča.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju odločilo, da sta nujni dedinji po pok. A. A. glede premoženja, ki obsega zaščiteno kmetijo, zapustnikovi hčeri B. B. in C. C., vsaka z deležem do 1/6 obračunske vrednosti tega dela zapuščine (I. točka izreka). Vrednost zaščitene kmetije je ocenilo na 565.112,61 EUR in vrednost nujnega dednega deleža vsake od nujnih dedinj na 94.185,44 EUR (II. točka izreka). Sklenilo je, da je upoštevajoč gospodarsko zmožnost kmetije njen prevzemnik D. A. dolžan izplačati nujnima dedinjama vsaki znižano vrednost nujnega dednega deleža v znesku 55.264,50 EUR v roku 5 let po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka) in za čas obveznosti plačila na nepremičninah, ki so predmet dedovanja, ustanovilo zastavno pravico v zavarovanje terjatve dedinj (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep vlagata pritožbi prevzemnik kmetije D. A. in nujna dedinja C. C.

3.Prevzemnik kmetije v pritožbi vztraja, da zaščitena kmetija nima tolikšne gospodarske zmožnosti, da bi lahko dedinjama izplačal nujne deleže v denarju, in v tem delu nasprotuje ugotovitvam sodnih izvedencev.

Izvedenec kmetijske stroke ni izhajal iz kultur, ki bi se na kmetijskih zemljiščih lahko gojile, in ni upošteval, da jih v primeru zaraslosti ni mogoče več spremeniti v njive. Prav tako ni upošteval stroškov obdelave. Ker izvedenec ni ocenjeval konkretnih zemljišč, sklepa ni mogoče preizkusiti.

Izvedenec gradbene stroke ni upošteval pomanjkljivosti hiše in dodatnih stroškov, ki bi nastali zaradi odstranitve objektov ali sanacijskih stroškov za njihovo uporabo. Iz primerljivih nepremičnin ni razvidno, da bi zemljišče štel dvakrat, kot je to storil glede zemljišča, na katerem stoji hiša, ki je predmet cenitve. Izvedenec ni utemeljil, zakaj gradnja na vodovarstvenem območju in v okviru območja Natura 2000 ne vpliva na tržno vrednost. Sodišče je zato glede vrednosti objekta zmotno ugotovilo dejansko stanje, sklepa se tudi ne da preizkusiti.

Izvedenec gozdarske stroke je uporabil neustrezno metodologijo vrednotenja gozdnih parcel in njihove gospodarske zmožnosti. Dedič je zato pridobil drug cenilni izvid dr. E. E., ki vzbuja dvom v metodologijo postavljenega izvedenca, in na podlagi tega dokaza predlagal postavitev novega izvedenca. Z zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče bistveno kršilo določila postopka in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pri ugotovitvi gospodarske zmožnosti gozda bi moralo sodišče upoštevati stroške pomočnikov pri sečnji, saj je jasno, da poseka ne more izvesti sam.

Sodišče je napačno ugotavljalo gospodarsko zmožnost kmetije za dobo 10 let, obveznost izplačila pa naložilo v petih letih. Pri tem je gospodarsko zmožnost kmetije ocenjevalo tako, da ni pustilo nobenega dohodka za investicije za prihodnje leto, kar bi omogočalo nadaljnje delo.

4.Dedinja C. C. sklep izpodbija v III. točki izreka in meni, da niso izpolnjena merila iz drugega odstavka 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) za znižanje vrednosti nujnega deleža.

Opozarja, da ima prevzemnik zaščitne kmetije tudi drugo premoženje, ki mu omogoča izplačilo nujnega deleža. Prevzemnik ob smrti zapustnika ni bival na kmetiji in si eksistence ni zagotavljal s kmetovanjem. Status kmeta je pridobil z obdelovanjem oljčnika. Ima pokojnino, ki je v letu 2022 znašala 1.289,59 EUR, sedaj pa je še višja. Zgolj s 5 letnim zneskom pokojnine bi tako imel 77.375,40 EUR prihodkov, kar bi glede na gospodarsko zmožnost kmetije lahko v celoti namenil izplačilu dedinj. Prodal bi lahko še nepremičnine, ki jih ima skupaj z ženo ali sam, ter bil s tem nedvomno sposoben v celoti poplačati nujni dedinji. Sodišče v sklepu ni pojasnilo, zakaj je pravno naziranje dedinj glede drugega odstavka 14. člena ZDKG napačno in zakaj dedič ni sposoben dednih deležev izplačati v celoti. S tem ji je kršilo pravico do izjave ter poseglo v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in pravico do poštenega sojenja po 6. členu EKČP.

Prevzemnik zaščitene kmetije ni podal zahteve za znižanje vrednosti nujnega deleža, temveč je le zatrjeval, da zaščitena kmetija ne omogoča izplačila v denarju. Zato sodišče ne bi smelo odločiti o znižanju nujnega deleža. Zahteva mora biti podana jasno in je sodišče ne more samo preoblikovati v predlog po drugem odstavku 14. člena ZDKG. Ker je to storilo, je kršilo načelo dispozitivnosti iz 3. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kar je vplivalo na pravilnost odločitve v tej zadevi, zaradi priviligiranja prevzemnika kmetije pa je bila kršena tudi njena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do poštenega sojenja po 6. členu EKČP.

5.Na pritožbo prevzemnika kmetije je odgovorila nujna dedinja in predlagala njeno zavrnitev.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.V obravnavani zadevi je sodišče z delnim sklepom o dedovanju s 26. 4. 2019 že odločilo o dedovanju premoženja zapustnika, ki ne spada v zaščiteno kmetijo, in določilo prevzemnika zaščitene kmetije. Predmet pritožbenega odločanja je vprašanje vrednosti zaščitene kmetije in njene gospodarske zmožnosti ter posledično izpolnjenosti pogojev za znižanje nujnega deleža dedinj zaradi znatne ogroženosti gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije po drugem odstavku 14. člena ZDKG.

O pritožbi prevzemnika kmetije:

8.Sodišče prve stopnje je za ugotovitev vrednosti zaščitene kmetije in njene gospodarske zmožnosti postavilo tri sodne izvedence, in sicer za področja kmetijske, gradbene in gozdarske stroke. Vsi izvedenci so svoja mnenja podrobno obrazložili in odgovorili na pripombe dedičev, dva sta bila na naroku tudi dodatno zaslišana. Pritožbeno sodišče prav tako kot sodišče prve stopnje ocenjuje, da so izvedenci jasno odgovorili na zastavljena vprašanja, da so pri tem uporabili strokovno uveljavljeno metodologijo ter da njihovi zaključki predstavljajo zadostno podlago za oceno vrednosti zaščitene kmetije in njene gospodarske zmožnosti.

9.Izvedenec kmetijske stroke je pri svojem delu uporabil dohodkovno metodo, pri kateri je upošteval boniteto zemljišča in oceno povprečno dosegljivega dohodka na zemljišču, ki se nahaja v določenem proizvodnem območju. V dopolnitvi izvedeniškega mnenja je prepričljivo pojasnil, da ni upošteval omejitev pri uporabi gnojil zaradi vodovarstvenega območja, ker pripada nosilcu kmetijskega gospodarstva zaradi povečanih stroškov pridelave posebno nadomestilo kot izravnalno plačilo. Na naroku se je izvedenec dodatno opredelil do ugotovljene bonitete zemljišč ter izpostavil, da se ta določa v skladu s Pravilnikom o bonitiranju na podlagi podatkov o tleh, klimi, reliefu in posebnih pogojih, izračunavajo jo katastrski agronomi ter predstavlja proizvodno sposobnost zemljišča. Lega parcel v območju Nature 2000 ali na vodovarstvenih območjih na boniteto ne vpliva, zato tega ni upošteval. Prav tako na boniteto ne vpliva zatravljenost parcel, saj jih je mogoče ponovno obdelati. Izvedenec je tudi ustrezno pojasnil odločitev, da se pri cenitvi upošteva kmetijo na tem območju kot celoto, kar je v skladu z metodologijo, ki upošteva povprečen kolobar na določenem področju v daljšem časovnem obdobju. Iz mnenja izhaja, da je izvedenec pri cenitvi upošteval parcele glede na njihovo lego v ljubljanskem ravninskem predelu in njihovo velikost, pri čemer je čisti dohodek izračunal z odštetjem variabilnih in fiksnih stroškov, definiranih na podlagi pravil stroke. Pavšalne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izraža nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca in zatrjuje, da mnenje ne odraža realne slike konkretnih parcel, ne da bi izpostavil, katera od ocenjenih parcel in zakaj odstopa od ostalih parcel na območju, ki ga je upošteval izvedenec, pravilnosti izvedenčeve ocene proizvodne zmožnosti kmetijskih zemljišč in njihove vrednosti ne morejo ovreči.

10.Izvedenec gradbene stroke je pri oceni stanovanjske hiše izhajal iz metode primerljivih prodaj, pri čemer je za primerjavo vzel nepremičnine, ki se nahajajo v bližini (... ali ...), torej na istem področju kot sporna nepremičnina. V mnenju je posebej navedel, da pri prodajah primerljivih posesti za namen ocenjevanja po pravilih stroke stanovanjski hiši pripiše zemljišče v velikosti 900 m2 in preostalo zemljišče oceni s pomočjo tržnih primerjav za prodajo zemljišča. Zato ne drži pritožbeni očitek, da bi zemljišče vračunaval dvakrat. V mnenju je tudi podrobno pojasnjen način tržnih primerjav za preostalo zemljišče, ki se prav tako nahaja v okolici (..., ...). Pritožbeno sodišče sledi izvedencu, da omejitve zaradi vodovarstvenega območja ali Nature 2000 na ceno nepremičnin, ugotovljeno na podlagi konkretno upoštevanih primerljivih prodaj, ne vplivajo in pritožnik nasprotnega ni izkazal. Prav tako s pritožbo ne more biti uspešen s pavšalnim ponavljanjem slabega stanja nepremičnine ali potrebnih stroškov rušenja objektov. Izvedenec je stanje nepremičnine upošteval v okviru starosti in fizičnih značilnosti nepremičnine. Ker rušenje manjših objektov na preostalem zemljišču, čeprav nimajo vrednosti, ni potrebno, ta strošek na prodajno ceno ne vpliva. Razlogi sodišča glede ustreznosti izvedeniškega mnenja so zadostni, zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).

11.Pritožnik s sklicevanjem na mnenje cenilca E. E., ki ga je pridobil izven postopka, ne more izpodbiti pravilnosti uporabljene metodologije izvedenca gozdarske stroke. Slednji je v izvedeniškem mnenju podrobno pojasnil, da je parcele v območju razglašenega gozdnega rezervata ... ocenjeval na podlagi realiziranih prodaj gozdov v širšem območju, njihovo vrednost pa nato na podlagi Smernic za ocenjevanje vrednosti gozdov, kjer gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, zmanjšal na 20 % ocenjene vrednosti. Ostale parcele je ocenil skladno s Smernicami za ocenjevanje gozdov glede na njihovo sestavo, upoštevajoč vitalnost drevesnih vrst, dostopnost parcele, obseg potrebnih gojitvenih del, prispevek za vzdrževanje gozdnih cest in stroške sečnje, nato za ugotovitev stanja na leto 2015 lesno zalogo po parcelah zmanjšal za prirastek v obdobju do opravljene cenitve ter dodal količino evidentirane sečnje v tem obdobju po posameznih parcelah. Izvedenec je posebej navedel, da metodologija v enostransko pridobljenem mnenju cenilca E. E. ni več v veljavi in že iz tega razloga s sklicevanjem na to mnenje, narejeno po naročilu, pritožnik dvoma v pravilnost mnenja izvedenca gozdarske stroke ne more vzbuditi. Sodišče je predlog za postavitev novega izvedenca utemeljeno zavrnilo, saj niso bili izpolnjeni pogoji iz 254. člena ZPP.

12.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom iz 22. točke obrazložitve sklepa, s katerimi je sodišče utemeljilo, zakaj je v okviru ugotavljanja gospodarske zmožnosti kmetije upoštevalo vrednost posekanega lesa na kamionski cesti in ne nižje vrednosti posekanega lesa na panju, ki vključuje stroške najete delovne sile. Glede na sklepno ugotovitev sodišča, da gospodarska zmožnost kmetije ne omogoča celotnega izplačila nujnega dednega deleža niti v primeru neupoštevanja stroškov najete delovne sile, pa ta zaključek niti ni bistven, saj je sodišče prevzemniku kmetije ob upoštevanju drugega odstavka 14. člena ZDKG naložilo v izplačilo nižji nujni delež, kot bi dedinjama pripadal. Ob ugotovitvi, da ima prevzemnik kmetije še drugo premoženje, bo lahko za maksimiranje dohodka kmetije potrebne stroške delavcev poravnal iz drugih virov.

13.Sodišče je gospodarsko zmožnost kmetije za izplačilo nujnih dedinj ugotavljalo z njeno donosnostjo v nadaljnjih desetih letih. Pritožbeno sodišče ta časovni okvir sprejema kot primeren in ga pritožba s pavšalnim prerekanjem ne uspe izpodbiti. Ker prevzemnik kmetije ni podal zahteve za podaljšanje roka za izplačilo nujnih dedinj na podlagi 15. člena ZDKG, je sodišče pravilno upoštevalo tudi maksimalni dopustni zakonski rok petih let in s tem uravnotežilo interes dedinj za čimprejšnje izplačilo z omejitvami gospodarske zmožnosti kmetije, ob upoštevanju ostalih premoženjskih razmer prevzemnika kmetije, ki ima še druge vire za življenje. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da kmetija predvsem s sečnjo lesa v nadaljnjih desetih letih omogoča večje dohodke, tudi ni mogoče slediti pritožniku, da je podana izjema iz tretjega odstavka 15. člena ZDKG, zaradi katere bi dedinje do višine nujnega deleža lahko dedovale določene nepremičnine v naravi. Upravičenih razlogov za uporabo takšne izjeme namreč prevzemnik kmetije ni izkazal in jih tudi pavšalno sklicevanje na odvzeto možnost investicij in vlaganj, ob upoštevanju drugih okoliščin v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDKG, ne utemeljuje.

O pritožbi dedinje C. C.:

14.Kot izhaja iz zapisnika z naroka 6. 7. 2020, je sodišče po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil ugotovljen obseg premoženja zaščitene kmetije in določen njen prevzemnik, dedičem pojasnilo, da se nujni delež načeloma izplačuje v denarju, ni pa jih obvestilo o možnosti znižanja izplačila. Pooblaščenka prevzemnika kmetije je takrat navedla, da zaščitena kmetija ne omogoča izplačila nujnega deleža v denarju in v zvezi s tem predlagala postavitev izvedencev za oceno gospodarske zmožnosti kmetije. Stališče o tem, da kmetija ne ustvarja tržnih viškov niti dohodka, ki bi omogočal to izplačilo, je bilo nato ponovljeno v pripravljalnih vlogah z 20. 7. 2020 in 7. 4. 2022. Kot izhaja iz pripravljalne vloge nujne dedinje s 6. 4. 2021, je pritožnica navedbe prevzemnika kmetije smiselno štela kot predlog za zmanjšanje nujnega deleža iz drugega odstavka 14. člena ZDKG in navedla razloge za njegovo neutemeljenost.

15.V zapuščinskem postopku mora sodišče v skladu s 165. členom ZD gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te podajo pisno ali ustno. Ravnanje sodišča, ki je trditve prevzemnika kmetije, da njena gospodarska zmožnost ne omogoča izplačila nujnih dedinj v denarju, smiselno vsebinsko upoštevalo kot predlog za znižanje izplačila vrednosti nujnega deleža v denarju, tako pa ga je razumela tudi pritožnica, je v skladu z naravo zapuščinskega postopka. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče kršilo načelo dispozitivnosti in nujni delež znižalo brez podanega predloga dediča.

16.Po določilu drugega odstavka 14. člena ZDKG lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, nujni delež zmanjša v primeru, če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri odločanju o povečanju ali zmanjšanju nujnih deležev upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Zakon torej kot temeljni pogoj za znižanje nujnega deleža določa znatno ogroženost gospodarske zmožnosti kmetije, sodišču pa pri tehtanju izpolnjenosti tega pogoja narekuje upoštevanje ostalih okoliščin primera.

17.Pritožnica ne graja ocene sodišča, da čisti dobiček od gospodarjenja z zaščiteno kmetijo z intenzivnim izkoriščanjem gozdov, brez obračuna stroškov najete delovne sile in z ustrezno obdelavo vseh kmetijskih površin glede na njihov bonitetni razred v nadaljnjih desetih letih lahko znaša 110.529 EUR, medtem ko je vrednost nujnega deleža obeh nujnih dedinj skupaj 188.370,88 EUR. Tako velik razkorak med desetletno gospodarsko zmožnostjo kmetije in višino obveznosti do nujnih dedičev, ki ne upošteva osnovnih vlaganj v razvoj kmetije, tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja razlog za zmanjšanje nujnega deleža ne glede na pokojninske prejemke prevzemnika kmetije in njegovo ostalo nepremično premoženje. Iz preračuna pokojnin, kot izhaja iz pritožbe, je mogoče razbrati, da prejemki na petletni ravni, tudi če bi bili v celoti investirani v poplačilo nujnih dedinj, skupaj z dobičkom iz kmetije, ustvarjenim v desetih letih, ne bi zadoščali za celotno izplačilo nujnih dedinj. Prevzemnik kmetije je tudi podrobno pojasnil, kaj predstavlja njegovo ostalo nepremično premoženje, ki ga je podedoval po starših in na katerem ima (enako kot ostali dedinji) solastniški delež, ter navedel, da njegova skupna vrednost znaša 27.104,84 EUR. Glede na navedeno je ob tehtanju ekonomskih interesov nujnih dedinj in prevzemnika kmetije sodišče z znižanjem nujnih deležev ustrezno težo namenilo javnemu interesu po ohranjanju kmetijskih zemljišč, h kateremu teži ZDKG, saj je prevzemniku kmetije omogočilo, da ob izkoriščanju premoženja, ki ni del zaščitene kmetije, ohranja kmetijsko dejavnost na podedovanih nepremičninah. Kljub znižanju nujnih deležev, določenih v višini pričakovanega dohodka kmetije v desetih letih, bo moral prevzemnik kmetije njihovo izplačilo zagotoviti s pomočjo ostalega premoženja, saj bo obveznost do dedinj zapadla v petih letih. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša s pritožnico, da sodišče ni ustrezno uporabilo določila drugega odstavka 14. člena ZDKG, prav tako ni zaznalo očitanih kršitev določb ZPP ter ustavnih in konvencijskih pravic.

Sklepno:

18.Ker pritožbi nista utemeljeni, ju je pritožbeni sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza: