Jedro

Z izpovedbami prič, ki zatrjujejo, da so bile ob dogodku pod vplivom alkohola, da niso nekega dogodka videle oz. da se ne spominjajo, se ne more zavrniti izpovedba zasebnega tožilca, ki o nekem dogodku določno in logično izpoveduje.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obdolženec iz razloga po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe kaznivega dejanja po čl. 54/I KZ RS. Zasebnemu tožilcu je bilo naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka.

Proti tej sodbi se pritožuje pooblaščenec zasebnega tožilca.

Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je premalo kritično ocenilo izvedene dokaze in sprejelo vsaj preuranjeno oceno, da ni dokazano, da bi obdolženec storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen. Sodišče ni verjelo zasebnemu tožilcu, ki je povsem določno izpovedal, kako je potekal dogodek. Izpovedba zasebnega tožilca pravzaprav ni bila izpodbita z nobenim drugim dokazom, razen z zagovorom obdolženca, ki pač dejanje zanika. Premalo kritično so bile ocenjene izpovedbe prič, ki so bile ob dogodku navzoče, pa izpovedujejo, da se ne spominjajo ali da niso videle zatrjevanega udarca ter svoj slab spomin pojasnjujejo z opitostjo. Nobena izmed zaslišanih prič namreč ni izjavila, da obdolženec ni udaril zasebnega tožilca, temveč priče izpovedujejo le, da kaj takega niso videle ali niso zaznale ali se ne spominjajo. S takšnimi izpovedbami prič, ki pojasnjujejo, da so bile pod vplivom alkohola in da se tudi vsega ne spominjajo, ni mogoče omajati vseskozi enake izpovedbe zasebnega tožilca, da ga je udaril prav obdolženec. O posledicah tega udarca tudi ne more biti dvoma glede na izpovedbo priče P. O. ter glede na izvedeniško mnenje. Tudi oče zasebnega tožilca je le-tega videl po dogodku in pred odhodom v Š., kjer so se nato pokazale še nadaljnje posledice udarca. Sodišče prve stopnje tudi v razlogih sodbe samo ugotavlja neskladnost med trditvijo v zasebni tožbi, da je šlo za poškodbo arterije in med podanim izvedeniškim mnenjem, vendar pa tega neskladja z dodatno izvedbo dokazov ni pojasnilo. V novem sojenju bo izvedene dokaze treba znova oceniti tudi v nakazani smeri glede ugotovitve, kakšno poškodbo je zasebni tožilec utrpel, pa bo slednjega treba vprašati, na kakšni podlagi zatrjuje, da je utrpel poškodbe nosne arterije, to pa bo treba predočiti izvedencu. Izvedenec v dosedanjem mnenju ter dopolnitvi svojega mnenja sicer izrecno ni zanikal, da bi prišlo do poškodbe nosne arterije, res pa takšne poškodbe v svojem mnenju tudi ni navedel. To neskladnost bo treba odpraviti, v primeru pa, da bo izvedenec izključil možnost, da je šlo tudi za poškodbo nosne arterije, pa je treba upoštevati, da tudi tiste poškodbe, ki jih je izvedenec že doslej opisal, po njegovi oceni predstavljajo lahko telesno poškodbo. V primeru, da bo obdolženec spoznan za krivega, bo v opisu dejanja pač treba navesti le tiste poškodbe, ki so bile nedvomno ugotovljene, če pa zasebni tožilec po svoji laični oceni meni, da je šlo za poškodbo nosne arterije, pa to ni mogoče šteti kot izpovedovanje neresnice, saj zasebni tožilec kot nestrokovnjak na tem področju verjetno ne more ločiti, če je šlo za poškodbe kapilar ali arterije.

Glede na vse navedeno je bilo utemeljeni pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca treba ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti. V skladu z določilom čl. 385/II ZKP je pritožbeno sodišče odredilo, da se opravi nova glavna obravnava pri sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom posameznikom.