Jedro

Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Ni dvoma, da je zahteva po določenosti oz. opredeljenosti zahtevka procesno pravni pogoj za popolnost tožbe po 180. čl. ZPP. Določenost tožbenega zahtevka je procesni pogoj popolnosti tožbe in dokler tožbeni zahtevek ni določen, preizkusa sklepčnosti tožbe kot preizkusa, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, sploh ni mogoče opraviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v celoti in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, s katerim sta tožeči stranki zahtevali ugotovitev, da sta lastnici nepremičnin parc. št. ... k. o. B. v njenem delu, ki na eni strani meji na javno pot parc. št. ... k. o. B., na drugi strani na parc. št. ... in ... k. o. B. ter na tretji strani na parc. št. ... k. o. B., kar sta toženca v O. K. in O. M. dolžna priznati in izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino, na podlagi katere se bosta lahko vpisali kot solastnici nepremičnin dela te parcele. Zavrnilo je tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka, in tožečima strankama naložilo povrnitev stroškov tožene stranke. Pod II. pa je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

Zoper sodbo sta s pravočasno pritožila tožeči stranki, ki uveljavljata vse tri pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP. Po mnenju pritožbe je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. 12. čl. ZPP, na katerega se je sodišče sklicevalo ni ustrezna določba, saj se le-ta nanaša le na procesne pravice. Ta določba tudi ne zavezuje sodišča, da opozori stranko na materialne pravice. Glede obrazložitve sodišča prve stopnje, da ni bilo dolžno opozoriti tožeče stranke na to, da zahtevek ni dovolj določno opredelila - to je kateri in kolikšen del parcele št. ... k. o. B. naj bi priposestvovala, pojasnjuje, da predmet priposestvovanja predstavlja dejansko vprašanje, na katerega se navezuje uporaba ustreznega materialnopravnega pravila. Zato spada v okvir materialnopravnih pravic. Sodišče ni uporabilo določbe 285. čl. ZPP, ki določa dolžnosti predsednika senata, da skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in da se dopolnijo nepopolne navedbe stranka o pomembnih dejstvih. To določilo uzakonja načelo materialnega procesnega vodstva, ki sodniku narekuje določeno vlogo v postopku, ki se nanaša tako na razjasnitev in dopoznitev navedb, kakor tudi na predlaganje in dopolnitev dokazil. Ta določba pa ne razlikuje med pravdnima strankama, ki imajo pooblaščenca in tistimi, ki ga nimajo. Če je bilo sodišče mnenja, da tožbeni zahtevek ni določno opredeljen bi bilo dolžno o tem obvestiti tožečo stranko. K temu sodišče zavezujejo tudi določila 105., 108. in 180. čl. ZPP. Sodišče je dolžno v primeru, če meni, da vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahtevati od strank da vlogo dopolni. Tega pa sodišče ni storilo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sicer po teoriji in praksi velja tudi stališče, da sodba za stranke ne sme predstavljati presenečenje, kar pomeni, da je sodišče dolžno predstaviti pravno naziranje o zadevi. Sodišče pa stranki vse do sedaj ni dalo vedeti, da predmet priposestvovanja naj ne bi bil dovolj določno opredeljen, ampak ravno nasprotno, v postopku, ki je tekel pred vložitvijo pritožbe, je bilo že enkrat odločeno in je bil zahtevek meritorno zavrnjen, zato ker tožeča stranka naj ne bi bi uspela dokazati vseh pogojev, ki jih ZTLR predvideva za priposestovanje. Iz takšne odločitve sodišča pa je razvidno, da je menilo, da je tožbeni zahtevek sklepčen in da ni pomanjkljiv, v smeri predmeta priposestvovanja. Sodišče pa je tudi ignoriralo napotke, ki jih je dalo drugostopno sodišče v sklepu Cp 381/2003. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevku ugodi v celoti ali pa da se sodba in sklep razveljavita in zadeva vrne sodišču v novo odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je kršilo določbi 108. čl. in 285. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zato gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožba tožeče stranke, ki opozarja na te kršitve, utemeljena in je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je zahtevek zavrnilo iz razlogov, ker tožeča stranka niti v tožbi niti v nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni navedla natančno za kateri del parcele št. ... k. o. B. gre niti ni tekom postopka predlagala sodišču, da izvede dokaz z izvedencem geodetom, ki bi lahko odmeril in določil predmetni del parcele št. ... k. o. B.. Sodišče je bilo mnenja, da na to pomanjkljivost pravdnih strank ni bilo dolžno opozoriti, saj sta imeli pooblaščenca odvetnika, po 12. čl. ZPP pa takšni stranki ni treba dajati pravnega pouka. Ker sodišče na podlagi predlaganih in izvedenih dokazov ni moglo ugotoviti niti kateri in kolikšen del parcele št. ... k. o. B., ki naj bi ga tožnici priposestvovali, ni moglo ugotoviti predmeta priposestvovanja in se z vsebino razmerja ni ukvarjalo. Iz tega razloga tudi ni ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Takšni zaključki sodišča prve stopnje so napačni. Pritožnik pravilno opozarja, da 12. čl. ZPP, ki uveljavlja načelo pomoči neuki stranki, nalaga dolžnost sodišču, da samo stranki, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori katera pravdna dejanja lahko opravi. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 180., 105. in 108. čl. ZPP, ni pa tudi upoštevalo 285 čl. ZPP.

180. čl. ZPP določa vsebino tožbe. Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. čl. ZPP). Res je, da mora biti tožbeni zahtevek konkretno opredeljen, vendar se tudi s to okoliščino sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ukvarjalo. Tožnik je namreč opredelil zahtevek z mejami sosednjih parcel, zato bi sodišče moralo posebej obravnavati okoliščino, ali je morda zahtevek tako opredeljen, da je konkreten. V kolikor pa je sodišče štelo, da zahtevek ni določen kot to določa 180. čl. ZPP, pa bi moralo stranko pozvati po 108. čl. ZPP. V teoriji in sodni praksi pa tudi glede na ureditev ZPP ni nobenega dvoma, da je zahteva po določenosti oz. opredeljenosti zahtevka procesno pravni pogoj za popolnost tožbe po 180. čl. ZPP. Če ta pogoj ni izpolnjen, pride v poštev ravnanje po 105. čl. ZPP (vrnitev v popravo) ter nato, če pomanjkljivost ni odpravljena, po 108. čl. ZPP (zavrženje tožbe). Določenost tožbenega zahtevka je procesni pogoj popolnosti tožbe in dokler tožbeni zahtevek ni določen, preizkusa sklepčnosti tožbe kot preizkusa, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, sploh ni mogoče opraviti. Če določen tožbeni zahtevek sploh ni postavljen (kot to misli sodišče prve stopnje), seveda ni mogoče opraviti miselnega preizkusa, ali je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva po materialnem pravu utemeljen. Že iz tega razloga sodišče ne bi smelo zahtevka zavrniti, ampak bi se morala tožba zavreči. Tako je sodišče prve stopnje tožeči stranki odvzelo možnost, da zagotovi določenost zahtevka in s tem odpravi nepopolnost tožbe (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-695/04 z dne 07.06.2006, in ostale odločbe Ustavnega sodišča).

Sodišče prve stopnje je torej ravnalo napačno, ko ob vložitvi tožbe stranko ni pozvalo na dopolnitev, zato je na tak način odvzelo stranki možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožnik pa tudi pravilno opozarja, da je sodišče dolžno upoštevati tudi 285. čl. ZPP, ki uveljavlja načelo materialnega procesnega vodstva, načelo odprtega sojenja oz. razjasnjevalno oblast v slovenskem civilnem procesnem pravu. Materialno procesno vodstvo je namreč pripravljalno procesno dejanje sodišča, katerega namen je prispevati k zgradbi končne sodbe. Materialno procesno vodstvo se nanaša na notranjo ali vsebinsko stran procesnih dejanj, pripomore pa k koncetriranem razpravljanju o spornem predmetu. Aktivnost sodišča oz. sodelovanja med strankami in sodiščem lahko bistveno prispeva ne samo k hitrejšemu, bolj racionalnemu in pravičnejšemu zaključku spornega pravnega razmerja, ampak tudi k večji sprejemljivosti sodne odločbe za stranke. Pritožnik ima prav, ko navaja, da je sodišče najprej izvajalo celoten dokazni postopek, da bi ugotavljalo ali je bila lastninska pravica priposestvovana, s tem pa stranko zavedlo, nato pa, po izvedbi postopka, ko je enkrat že meritorno odločilo, zahtevek zavrnilo iz procesnih razlogov. Takšen način sojenje pa prav gotovo ni v korist niti sodišču niti strankam. Tudi to določbo bo moralo sodišče pri ponovnem obravnavanju upoštevati. Dolžnost sodišča pa je tudi, da se v odločitvi oz. v sodni odločbi opredeli do vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke. Že tožena stranka je v odgovoru na tožbo in kasnejših vlogah predlagala ne samo zaslišanje prič pač pa tudi ogled kraja, vendar sodišče o tem dokazu ničesar ni povedalo.

Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti te pomanjkljivosti in voditi zadevo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku, seveda pa tudi ob pravilni aktivnosti obeh pravdnih strank. Tožena stranka je namreč ves čas postopka opozarjala na to, da zahtevek ni določen, tožeča stranka je temu oporekala, sodišče pa se o tej okoliščini ni izjasnilo. Če sodišče šteje, da je zahtevek nedoločen, je dolžno ravnati v skladu z določbo 105. in 108. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče pa še opozarja sodišče prve stopnje in stranke, da v z. k. vložku ... k. o. B. ni več parcele št. ... ( po internem izpisu).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za izdajo začasne odredbe zaradi zavrnitve glavnega zahtevka, ker pa je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o začasni odredbi in o stroških postopka. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega postopka.