Jedro

Razlaga sodbe kot konkretnega pravnega akta nujno privede k sklepu, da so subjekti konkretnega pravnega pravila, določenega v izreku, tisti subjekti, ki so navedeni v uvodu sodbe. To velja tem bolj, ker sta s spremenjenim tožbenim zahtevkom tudi glede zahtevka, o katerem je odločeno pod pod točko I izreka sodbe sodišča prve stopnje, zajeta oba toženca.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v ponovno sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I odločilo, da je prvotožena stranka S. dolžna s tožnikom skleniti kupoprodajno pogodbo za v sodbi naštete nepremičnine za kupnino 40.909,00 EUR, in da se prenos lastninske pravice na podlagi pogodbe opravi, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojna upravna enota. Pod II je tožnikov zahtevek na razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe med toženima strankama z dne 5. 8. 2003 zavrnilo. Pod III je zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek S., da je njegova ponudba z dne 16. 5. 2003 neveljavna, in da ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe s tožečo stranko. Pod IV je odločilo o stroških postopka.

2. Takšno sodbo izpodbijata obe toženi stranki. Prvotožena stranka izpodbija sodbo v I., III., in IV. točki, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, njenemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku pa se v celoti ugodi. Drugotožena stranka izpodbija sodbo v celoti, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. V tem pravdnem postopku je pritožbeno sodišče že enkrat odločalo in takrat pritožbo prvotožene stranke zavrnilo, medtem ko je pritožbo drugotožene stranke zavrglo. V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče RS revizijama toženih strank ugodilo, sodbo in sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločanje.

6. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni očitek, da tožba ni bila vložena pravočasno. Ne drži, da bi bilo tožbo potrebno vložiti v 60 dneh, to je v roku, ki sicer velja za vložitev vloge za odobritev pravnega posla pri upravni enoti. Kadar prekluzivni rok ni izrecno ali vsaj z razumno razlago po analogiji določen, je razširjena razlaga, za kar se zavzema pritožba v nasprotju z načelom pravdne predvidljivosti in s tem v nasprotju z 2. členom Ustave RS.

7. Tožnik je v pripravljalni vlogi 25. 11. 2013 podal spremenjen tožbeni predlog. Sprememba je najprej jezikovna in (delno) prilagojena položaju, ki je v sodni praksi nastal po sprejemu Načelnega pravnega mnenja Občne seje VS RS z dne 6. april 2012. Osrednji del spremembe pa je, da je v samem tožbenem predlogu, ki se nanaša na obveznost prenosa lastninske pravice, poleg prvotnega prvotoženca, sedaj navedel tudi drugotoženko.

8. Sam izrek sodbe sodišča prve stopnje se sicer jezikovno ne prilega ne prvotni in ne spremenjeni tožbi. Izrek sodbe sodišča prve stopnje se glede dolžnosti skleniti pogodbo, vsebinsko (na videz) naslanja na prvotni zahtevek. Stvarnopravna prvina pa je kreacija samega sodišča: „Prenos lastninske pravice na podlagi tako sklenjene pogodbe se v zemljiški knjigi opravi, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojni upravni organ.“ A razlaga sodbe kot konkretnega pravnega akta nujno privede k sklepu, da so subjekti konkretnega pravnega pravila, določenega v izreku, tisti subjekti, ki so navedeni v uvodu sodbe. To velja tem bolj, ker sta s spremenjenim tožbenim zahtevkom tudi glede zahtevka, o katerem je odločeno pod pod točko I izreka sodbe sodišča prve stopnje, zajeta oba toženca.

9. Tako oblikovana tožba kot celota pa ustreza pojmu spremenjene tožbe in to ne več le subjektivne, marveč zaradi končnega zemljiškoknjižnega učinka tudi objektivne.

10. Sodišče prve stopnje ni odločalo niti o subjektivni, niti o objektivni spremembi tožbe (185. in 187. člen ZPP), saj je menilo, da tožeča stranka ni subjektivno spremenila tožbe, o objektivni spremembi pa sploh ni odločalo. Sodišče prve stopnje tako ni presojalo ali so za spremembo izpolnjeni pogoji iz 185. člena ZPP (objektivna sprememba tožbe) in iz 187. člena ZPP (subjektivna sprememba tožbe).

11. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa ni ugotovilo vseh pomembnih dejstev potrebnih za odločitev v tej zadevi, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 5. alinee 358. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

12. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje sledilo vsem revizijskim napotkom, nato bo o zadevi ponovno odločilo.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.