2. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude Bogdana Mahneta, Ljubljana, in ustavne pritožbe Lovske družine Bohinjska Bistrica, ki jo zastopa Bogdan Mahne, odvetnik v Ljubljani, na seji 2. decembra 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 16. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 17/08, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.) in za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 86. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 206/2017 z dne 8. 11. 2017 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1271/2017 z dne 22. 6. 2017 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je s sklepom zavrnilo tožbo in izdajo začasne odredbe. Odločilo je, da v obravnavni zadevi ne gre za upravno zadevo, kot jo določa 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP). Sprejelo je stališče, da z Letnim načrtom lovišča Bohinjska Bistrica za leto 2017 (v nadaljevanju Letni načrt lovišča), ki ga je pritožnica izpodbijala, ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije in zato ne gre za upravni akt (drugi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1) ter da zakonodajalec ni predvidel sodnega varstva zoper ta akt (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Ugotovilo je, da pritožnica Letnega načrta lovišča ni podpisala, zato ta ni postal veljaven in za pritožnico ni ustvaril nobenih pravnih in dejanskih posledic. Vrhovno sodišče je s sklepom zavrnilo pritožbo. Ugotovilo je, da med strankama ni sporno, da pritožnica Letnega načrta lovišča ni podpisala, ter ponovilo stališče Upravnega sodišča, da zato Letni načrt lovišča ni postal veljaven. Sprejelo je stališče, da Letni načrt lovišča zato za pritožnico ne more ustvarjati pravnih posledic in posegati v njen pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1).

2.Pritožnica sklepom sodišč očita, da sta ji kršili pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) ter ravnali v nasprotju s 157. členom Ustave. Meni, da je Letni načrt lovišča posamični akt, ki posega v njene pravice, obveznosti in pravne koristi. Zavezoval naj bi jo h konkretni izvršitvi ukrepov, med drugim k odstrelu 24 kosov jelenjadi, za katerega meni, da ga objektivno gledano ne more izvršiti. Pritožnica meni, da je k temu prisiljena brez možnosti vpliva na vsebino obveznosti zaradi zagroženih visokih denarnih kazni in možnosti odvzema koncesije. Poudarja, da vsakemu posamezniku pripada pravica do vložitve pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Zatrjuje še, da je Letni načrt lovišča nezakonit in protiustaven tudi zato, ker je bil sprejet na podlagi protiustavnih sklepov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3410-4/2017/3 z dne 24. 4. 2017 ter Zavoda za gozdove Slovenije in Izvršnega odbora območnega združenja upravljavcev lovišč gorenjskega lovskega upravljavskega območja št. 010-25/2017 z dne 23. 5. 2017.

3.Odvetnik Bogdan Mahne je v imenu pritožnice vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 16. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) in za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 86. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Ker pobudi ni predložil ustreznega pooblastila za zastopanje pred Ustavnim sodiščem, ga je Ustavno sodišče pozvalo, naj predloži pooblastilo, ki bo izpolnjevalo pogoje iz prvega odstavka 24.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ob tem ga je opozorilo na posledice, ki jih določa tretji odstavek 25. člena ZUstS, če pooblastila v danem roku ne bo predložil.

4.Odvetnik ni predložil ustreznega pooblastila za zastopanje, zato bi moralo Ustavno sodišče pobudo zavreči (tretji odstavek 25. člena ZUstS). Kljub temu je preizkusilo še, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo pobude, če se šteje, da pobudo v svojem imenu vlaga Bogdan Mahne. Ugotovilo je, da predpostavke niso izpolnjene. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Bogdan Mahne za vložitev pobude ni izkazal pravnega interesa. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

Sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-186/17, Up-1038/16 z dne 11. 5. 2018 in št. U-I-130/15 z dne 19. 11. 2015.