Jedro

Če oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka in ji to državljanstvo ni bilo priznano po 9.5.1945 z zakonom ali mednarodnim sporazumom, ni upravičenka po ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 12.7.2005, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Celje z dne 26.1.2004. S to odločbo je bila zavrnjena zahteva tožnikov in J.B. za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile zaplenjene A.A., rojeni G., ki je umrla 8.1.1966 v Avstriji, ker ta oseba ne izpolnjuje pogoja za upravičenko po 1. odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Z odločbo Upravne enote Celje z dne 7.1.2002, ki je postala pravnomočna 30.10.2003, v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 8.8.2003, je ugotovljeno, da navedena oseba ni bila državljanka SR Slovenije in SFRJ in se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Slovenije veljali od 28.8.1945 do njene smrti, ni štela za jugoslovansko državljanko.

Prvostopno sodišče je odločitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi pritrdilo. Navedlo je vsebino določbe 1. odstavka 9. člena, 7. odstavka 60. člena, točke b) 2. odstavka 62. člena in 3. odstavka 63. člena ZDen, in tudi samo pojasnilo, da obravnavana oseba pogoja jugoslovanskega državljanstva iz določbe 1. odstavka 9. člena ZDen ob podržavljenju ni izpolnjevala, in da je torej pravilna odločitev upravnih organov, da ni upravičenka v smislu ZDen. Za navedeno osebo je bilo državljanstvo ob podržavljenju ugotavljano kot predhodno vprašanje na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDen, med tem pa je bil denacionalizacijski postopek prekinjen s sklepom prvostopnega upravnega organa z dne 8.10.1999. Na odločbi o državljanstvu z dne 7.1.2002 je odredba, da se ta odločba vroči B.Š., tedanjemu pooblaščencu tožnikov. Če tožnika menita, da je napaka v odločbi o državljanstvu, bi morala izpodbijati odločbo o državljanstvu, ne moreta pa ugovorov, ki se nanašajo na državljanstvo, uspešno uveljavljati v zvezi z odločbo o denacionalizaciji. Kot neutemeljen je zavrnilo tožbeni ugovor, da jima v postopku denacionalizacije ni bila dana možnost sodelovanja, saj je iz upravnega spisa razvidno, da jima je bilo po sedanji pooblaščenki vročeno poročilo o dejanskem in pravnem stanju zadeve z dne 23.12.2003, hkrati pa tudi odločba o državljanstvu, zato zaslišanje strank ni bilo potrebno. Tožena stranka se je do pritožbenih navedb opredelila. Prvostopno sodišče je zavzelo tudi stališče, da je izrek prvostopne upravne odločbe določen in jasen kljub temu, da v njem ni navedeno, vračilo katerega premoženja je zavrnjeno.

Zoper prvostopno sodbo se pritožujeta tožnika iz razlogov bistvenih kršitev določb upravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava kot posledice zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navajata, da odgovora tožene stranke na njuno tožbo nista prejela, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker je že zadosten razlog za razveljavitev prvostopne sodbe. Navajata, da je odločitev napačna, saj ni ugotovljeno, komu je bilo premoženje podržavljeno. Zemljiškoknjižni lastnik ob podržavljenju je bil pok. H.G., ki pa je bil ob izdaji akta o podržavljenju že 6 let mrtev, torej premoženje ni moglo biti podržavljeno njemu. Z.G. kot njegova vdova ni bila nikoli lastnica tega premoženja, niti se nanjo akt o podržavljenju ne glasi. Ni niti razjasnjeno, ali je bilo morda premoženje podržavljeno trem sinovom pok. H.G. Napačno zato prvostopno sodišče ugotavlja, da je prvostopni upravni organ štel, da ne gre za dejanski stan iz 11. člena ZDen, saj to iz prvostopne odločbe ne izhaja. Predlagata, da Vrhovno sodišče RS kot pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Tožena stranka in prizadete stranke na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno in zakonito pritrdilo odločitvi in razlogom upravnih organov, da A.K., rojena G., ni upravičenka za vračilo premoženja po ZDen, ki ji je bilo kot osebi nemške narodnosti podržavljeno na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ z dne 21.11.1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno last v zvezi z odločbo Okrajne zaplembene komisije v Celju z dne 5.10.1945. Ni pa upravičenka, ker ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 9. člena ZDen, ker ji po 9.5.1945 ni bilo priznano jugoslovansko državljanstvo na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe To je bilo kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije ugotovljeno z odločbo UE Celje z dne 7.1.2002, ki je postala pravnomočna dne 30.10.2003, v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 8.8.2003. Pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača pritožbeni ugovor, da je storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu s tem, ko prvostopno sodišče tožnikoma ni vročilo odgovora tožene stranke na njuno tožbo. Po določbi 278. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (1. odstavek 22. člena ZUS-1), mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni bil vložen. Ker odgovor na tožbo, ki ga je vložila tožena stranka v tem sporu, ni bil obrazložen in ni vseboval ničesar, s čemer tožnika že prej ne bi bila seznanjena, po presoji pritožbenega sodišča s tem, ko ta odgovor tožnikoma ni bil vročen, niso bile bistveno kršena pravila postopka v upravnem sporu, zaradi katerih bi bilo treba izpodbijano sodbo odpraviti.

Druge pritožbene navedbe pa se v ničemer ne nanašajo na obravnavano zadevo, temveč na denacionalizacijski postopek, ki so ga začeli isti vlagatelji za vračilo premoženja, ki je bilo na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ z dne 21.11.1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno last v zvezi z odločbo Okrajne zaplembene komisije v Celju z dne 5.10.1945, podržavljeno H.G. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, ki jih očita pritožba, in tudi ne kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. Pritožbeno sodišče je pri odločanju uporabilo ZUS-1 na podlagi 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS-1.